Podjetniku pri delu lahko brezplačno priskočijo na pomoč tudi družinski člani, in sicer ne glede na to, ali so v delovnem razmerju ali ne. Pomoč družinskega člana se šteje za obliko kratkotrajnega dela, ki ga ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1).
Podjetnik lahko izdaja račune tudi v času bolniške in porodniške
Pomoč družinskega člana lahko podjetniku pride prav tudi v času, ko je sam na bolniški ali porodniški. Tudi takrat namreč lahko, če ima ustrezno urejeno pomoč družinskega člana, izdaja račune in torej dobiva prihodke.
Paziti mora le, da so res izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za opravljanje kratkotrajnega dela, da pomoč družinskega člana ne presega štiridesetih ur mesečno ter da bo račun izdan le za tisto, kar bo dejansko namesto njega opravil družinski član.
Pomoč družinskega člana lahko podjetniku pride prav tudi v času, ko je sam na bolniški ali porodniški. Tudi takrat namreč lahko, če ima ustrezno urejeno pomoč družinskega člana, izdaja račune in torej dobiva prihodke.
Paziti mora le, da so res izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za opravljanje kratkotrajnega dela, da pomoč družinskega člana ne presega štiridesetih ur mesečno ter da bo račun izdan le za tisto, kar bo dejansko namesto njega opravil družinski član.
Pomoč družinskega člana največ 40 ur mesečno
Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenim. Pomoč družinskega člana se lahko opravlja tudi pri popoldanskem s.p.-ju, saj zakonodaja (ZPDZC-1) ne razlikuje med različnimi oblikami zavarovanja.
Pri kratkotrajnem delu samozaposleni osebi lahko pomagajo osebe, s katero je samozaposleni v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena. To pomeni zakonec, izvenzakonski partner, sin, hči, mati in oče, ne pa tudi brat oziroma sestra.
Posameznik, ki opravlja kratkotrajno delo, je lahko v delovnem razmerju, brezposelen ali upokojen, pomoč družinskega člana pa ne sme presegati 40 ur mesečno.
Podjetnik mora voditi evidenco kratkotrajnega dela
Podjetnik oziroma delodajalec mora sam voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu. Evidenca mora vsebovati osebno ime, naslov in davčno številko osebe, uro začetka in konca opravljanja kratkotrajnega dela po dnevih ter skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela v posameznem mesecu.
Evidenco mora podjetnik hraniti še dve leti po tem, ko se je pomoč družinskega člana zaključila.
Podjetnik mora družinskega člana prijaviti v zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Prijavi ga z obrazcem M12 – prijavo lahko uredi tudi na VEM točki DATA. Prispevek pa mesečno plačuje Finančni upravi RS (Furs). V letošnjem letu ta znaša 4,86 evra.
VIR: www.data.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar