Nekatere stvari, predvsem tiste, ki nam največ pomenijo, so v življenju
neprecenljive. Koliko je vredno vaše podjetje, pa je vprašanje, na
katero številni lastniki podjetij ne znajo odgovoriti.
Ne le zato ker o tem na svoji več let ali celo desetletij dolgi podjetniški poti nikoli niso razmišljali, ampak ker vrednosti lastnega podjetja ne znajo oceniti. Vanj so namreč vložili nešteto ur lastnega časa, mu podredili svoje in življenje lastne družine ali se nanj tudi čustveno navezali. A z zgornjim vprašanjem se bodo prej ali slej srečali. Nekateri zato, ker ga bodo ob upokojitvi ali še prej želeli prodati. Drugi ga bodo zastavili za posojilo, tretji pa svoje posle želeli razširiti. To lahko storijo ali z nakupom novega podjetja ali tako, da v lastno podjetje privabijo novega partnerja ali financerja, ki denarja seveda ne bo vlagal na suho. Nekatere pa bo morda na določeni točki v življenju in poslovni karieri začelo zanimati, koliko je podjetje, ki so ga ustvarili, sploh vredno.
Napačne ocene vrednosti
Vrednotenje podjetij jenaloga, ki se je ne smemo lotevati na hitro ali po domače. Podjetniška zgodovina, tudi slovenska, je polna primerov, ko je prav napačna ocena vrednosti podjetja, bodisi prenizka bodisi previsoka, marsikaterega kupca spravila na kolena, pri prodajalcu pa pustila grenak priokus, da so ga prevarali. Pogosto vrednotenje samo na podlagi dokumentov in preteklih izkazov ni dovolj. V nekaterih panogah je pomembnejša vrednost sredstev, ki jih ima podjetje, v drugih denarni tok, brez katerega podjetju pri preživetju ne pomaga nepremičnina ali drugo premoženje.
Različne metode vrednotenja
Da bi pomagali pri določanju čim boljšega približka vrednosti podjetja, smo zbrali nekatere najpomembnejše in najpopularnejše metode vrednotenja:
Ne le zato ker o tem na svoji več let ali celo desetletij dolgi podjetniški poti nikoli niso razmišljali, ampak ker vrednosti lastnega podjetja ne znajo oceniti. Vanj so namreč vložili nešteto ur lastnega časa, mu podredili svoje in življenje lastne družine ali se nanj tudi čustveno navezali. A z zgornjim vprašanjem se bodo prej ali slej srečali. Nekateri zato, ker ga bodo ob upokojitvi ali še prej želeli prodati. Drugi ga bodo zastavili za posojilo, tretji pa svoje posle želeli razširiti. To lahko storijo ali z nakupom novega podjetja ali tako, da v lastno podjetje privabijo novega partnerja ali financerja, ki denarja seveda ne bo vlagal na suho. Nekatere pa bo morda na določeni točki v življenju in poslovni karieri začelo zanimati, koliko je podjetje, ki so ga ustvarili, sploh vredno.
Napačne ocene vrednosti
Vrednotenje podjetij jenaloga, ki se je ne smemo lotevati na hitro ali po domače. Podjetniška zgodovina, tudi slovenska, je polna primerov, ko je prav napačna ocena vrednosti podjetja, bodisi prenizka bodisi previsoka, marsikaterega kupca spravila na kolena, pri prodajalcu pa pustila grenak priokus, da so ga prevarali. Pogosto vrednotenje samo na podlagi dokumentov in preteklih izkazov ni dovolj. V nekaterih panogah je pomembnejša vrednost sredstev, ki jih ima podjetje, v drugih denarni tok, brez katerega podjetju pri preživetju ne pomaga nepremičnina ali drugo premoženje.
Različne metode vrednotenja
Da bi pomagali pri določanju čim boljšega približka vrednosti podjetja, smo zbrali nekatere najpomembnejše in najpopularnejše metode vrednotenja:
Multiplikator EBITDA
Vrednost = ustrezni multiplikator x EBITDA
- kupec običajno posel kupi zaradi prihodnjih donosov;
- dober približek denarnemu toku je EBITDA ali dobiček iz poslovanja pred amortizacijo;
- primerjava z vrednostmi, ki jih v določenem trenutku dosegajo podobna podjetja;
- večje tveganje pomeni manjši multiplikator,
- najpogosteje se uporablja petkratnik denarnega toka, vendar se multiplikatorji lahko gibljejo od 1 pa vse do 10.
Metoda diskontiranja prostih denarnih tokov
Vrednost = sedanja vrednost denarnega toka v letu 1 + sedanja vrednost denarnega toka v letu 2 + …
- najnatančnejša metoda, vendar tudi najzahtevnejša in zato ne najbolj priljubljena;
- podjetnik mora izdelati projekcije denarnih tokov za prihodnjih pet let;
- uporaba ustrezne diskontne stopnje, ki je odvisna tveganosti poslovanja.
Vrednost = ocenjena vrednost sredstev – ocenjena vrednost obveznosti
- v oceno je treba vključiti vsa sredstva, katerih lastnik je podjetje, na primer opremo, računalnike, pohištvo, zaloge materiala ali izdelkov, blagovno znamko in vnaprej obračunane stroške razvoja ter oceniti njihovo pošteno tržno vrednost;
- vse potrebne informacije so navadno v javno dostopni bilanci stanja podjetja, vendar je treba pridobiti, kolikor je mogoče ažurne in poštene podatke;
- ni nujno, da kapital pomeni tudi vrednost podjetja, saj so določena sredstva (nepremičine, poslovne terjatve) lahko precenjena;
- uporabno za podjetja, ki imajo pomemben delež opredmetenih sredstev (nepremičnine, stroji …), primerno tudi za holdinge in investicijske družbe s finančnimi naložbami ter podjetja, ki trgujejo z nepremičninami.
Vrednost = cena, po kateri je bilo prodano primerljivo podjetje
- izračun ob predpostavki, da kupoprodajni postopki podobnih podjetij in dosežena cena dajejo dokaz o vrednosti ocenjevanega podjetja;
- problem je slaba razpoložljivost podatkov, na primer za posamezne panoge, težko je najti resnično primerljiva podjetja, pri čemer so bile transakcije izvedene v drugem času. Tudi pogoji, pod katerimi so bili sklenjeni posli, niso v celoti znani;
- metoda je veliko bolj uporabna pri določanju vrednosti posameznega sredstva (stroj ali nepremičnina) podjetja, če to pomeni glavnino premoženja.
Glavni cilj je poštena cena
Tudi če ste prepričani, da ste izračunali pravo vrednost podjetja, velja pravilo: podjetje je vredno toliko, kot je kupec oziroma investitor pripravljen plačati zanj.
Prostora za čustva ni.
VIR: http://svetkapitala.delo.si
VIR: http://svetkapitala.delo.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar