Odvisno od vašega znanja, obsega sredstev, predvsem pa od tega, ali ste pripravljeni upravljanje premoženja resnično zaupati neznancu.
Eno glavnih izhodišč psihologije vlaganja je predpostavka, da se je treba za uspešno vodenje naložbenega portfelja od naložb čim bolj čustveno ograditi, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve. Ena od možnih rešitev je, da naložbe zaupate strokovnjaku, ki ima dovolj znanja, časa in potrebnih informacij. Laični vlagatelji večinoma nimajo dovolj znanja in razpoložljivih informacij, da bi lahko v času velikih nihanj trgov lastno premoženje upravljali tako uspešno, kot to lahko pričakujejo od strokovno usposobljenih naložbenih svetovalcev ali poklicnih upravljavcev premoženja.
Eno glavnih izhodišč psihologije vlaganja je predpostavka, da se je treba za uspešno vodenje naložbenega portfelja od naložb čim bolj čustveno ograditi, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve. Ena od možnih rešitev je, da naložbe zaupate strokovnjaku, ki ima dovolj znanja, časa in potrebnih informacij. Laični vlagatelji večinoma nimajo dovolj znanja in razpoložljivih informacij, da bi lahko v času velikih nihanj trgov lastno premoženje upravljali tako uspešno, kot to lahko pričakujejo od strokovno usposobljenih naložbenih svetovalcev ali poklicnih upravljavcev premoženja.
Če razmišljate, da bi se pri upravljanju naložbenega portfelja oprli na strokovno pomoč, imate na slovenskem trgu le nekaj možnosti.
Sami znate najbolje. Pa res?
Neposredne naložbe v izbrane produkte brez pomoči naložbenega svetovalca ali strokovnega upravljanja premoženja je najpogostejši pristop večine slovenskih zasebnih vlagateljev, ki pa ni najboljši. Resda lahko v sklade, delnice, obveznice … vlagate sami neposredno pri družbi za upravljanje skladov ali pa borzni hiši, a kot že rečeno, ta pristop ima dve glavni, prav tako že omenjeni omejitvi: pomanjkanje znanja, informacij, analiz in na drugi strani pogosto preveliko čustveno vpletenost, ki vas pod vplivom množičnih medijev hitro pripelje do prehitrih prodaj ali nakupov. Stroškovno enako ugodna, a precej bolj učinkovita in potencialno donosna je naslednja možnost, ki je nadgradnja povsem samostojnega odločanja.
Samostojno odločanje ob strateškem nasvetu in operativni pomoči
Druga, vmesna možnost so neposredne naložbe v izbrane produkte ob pomoči strokovnega naložbenega svetovalca, kjer podobno kot pri prvi možnosti sami, sicer z operativno pomočjo svetovalca pri pripravi dokumentacij, in v svojem imenu pristopate k posamičnih naložbam in ohranjate celoten nadzor nad sprejemanjem naložbenih odločitev. Glavna razlika je, da zdaj pri izbiri posamičnih naložb ter pri spremljanju in spreminjanju portfelja poiščete pomoč strokovnega naložbenega svetovalca, ki se poklicno ukvarja le s svetovanjem pri naložbah in najverjetneje še z nekaterimi področji iz osebnih financ, kot so zavarovalništvo, kreditno posredništvo … Gre predvsem za manjša zasebna podjetja, kjer je potrebno nekoliko več previdnosti kot pri naslednji možnosti, kjer gre za večje finančne institucije. Brez pisnega pooblastila finančni ali naložbeni svetovalec ne more izvajati sprememb.
»Hands off« za večje in zahtevnejše vlagatelje
Tretja možnost je individualno upravljanje premoženja ali borzno posredništvo, kjer gre praviloma za storitev investicijskega bančništva ali borznoposredniških družb, trg katerih je v zadnjih desetih let prestal precejšnjo konsolidacijo. Borzne hiše ali pa posebni oddelki individualnega upravljanja večjih bank pogosto zahtevajo dokaj velike vložke, zato niso primerni za vlagatelje, ki razpolagajo z nižjimi zneski. Sicer lahko sami odprete trgovalni račun v borzni hiši in se sami lotite trgovanja, vendar vam to odsvetujemo, če s tem nimate izkušenj.
Zadnja finančna kriza z začetkom v letih 2008 in 2009 je bila kriza zaupanja. In prav zaupanje je nujno pri delu s kakršnokoli obliko pomoči pri upravljanju premoženja. Kriza pa je nezaupanje v finančni sistem še povečala. Zato danes mnogi vlagatelji težje zaupajo strokovnjaku kot pred krizo. In prav pomanjkanje zaupanja je razlog, da se vlagatelji ne odločijo za strokovno pomoč pri tako pomembni stvari, kot je vodenje naložb. Sploh ob upoštevanju dejstva, da je možno najti kakovosten strokovni nasvet, ki ga specialistu ne bo plačal vlagatelj, ampak ponudniki naložbenih produktov. Seveda je v praksi možna delna pristranskost, kar zadeva poudarjanje posamičnih produktov, a kot rečeno, nujno je vzpostaviti zaupanje s svetovalcem.
Brez spremembe v miselnosti in nekoliko strokovne pomoči bo težko izkoristiti prihodnje priložnosti in ubežati pastem na vse bolj dinamičnih kapitalskih trgih prihodnosti. Potrebno bo nekaj pozitivnih izkušenj za pridobitev zaupanja v strokovno pomoč, ki se ji v prihodnje ne izogibajte tako vneto.
VIR: http://bankazapodjetnike.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar