Definicij kaj je stres je veliko.
Življenje nas vedno znova postavlja v neprijetne, neznane in nepredvidljive situacije, s katerimi se moramo kot posamezniki soočati. Delovno mesto je takih situacij polno.
Stresogeni dejavniki so lahko situacija, posameznik, objekt ali izziv, ki povzročijo ali izzovejo stanje stresa.
Stresogeni dejavnik je lahko duševna obremenitev, časovna stiska, spor na delovnem mestu, bolezen, poškodba telesa, neprijetna novica ali samo lakota.
Stresogenim dejavnikom se ne moremo izogniti lahko pa uspešno upravljamo z njimi.
Kakšne načine lahko uberemo?
1.JEJTE ZAJTRK
Zagotovo se zavedate, da se sprostitev začne, še preden sploh stopite v stavbo svojega delovnega okolja. Pomembno je, da jutro začnete počasi in dovolj zgodaj. Zajtrk vas tako prisili, da se umirite, si vzamete čas, da pojeste in tako bolj mirno začnete svoj dan.
2.NAJ BO OKOLJE PRIJETNO - POSPRAVITE
Ena od pomembnih stvari je tudi privlačnost prostora, v katerem delate. Pospravite svojo pisarno ali pa samo mizo. Brez odvečnih papirjev, nepotrebnih predmetov, razmetanih kulijev, izrezkov, ki jih nikdar ne boste uporabili, nepospravljene skodelice kave, raztresenih vizitk, krem za roke in drugih stvari, ki bodisi niso potrebne bodisi lahko ležijo v predalu, od koder jih potegnete po potrebi. Študije dokazujejo, da nadrejeni raje dodelijo napredovanje ljudem, ki so urejeni in organizirani, sodba o tem pa mnogokrat sloni na podlagi vašega delovnega okolja. Hkrati nepospravljena miza znižuje vašo koncentracijo, saj naj bi v idealnem scenariju na vaši mizi ležali le papirji, povezani s trenutno nalogo, ki jo rešujete v dani uri. Vse to velja tudi za namizje na računalniku.
3.INVESTIRAJTE V DOBER STOL
Če veliko časa presedite, je nujno potrebna oprema za vas tudi kvaliteten stol, ki bo vaši hrbtenici nudil kar najboljši položaj in podporo. Če na stolu pred računalnikom preživite osem ur dnevno, je to štirideset ur na teden, 160 ur na mesec in prav zlahka tretjina vašega življenja.
4.PIJTE DOVOLJ VODE
To navodilo se pravzaprav drži vsakega koščka našega življenja. Če ne poskrbimo za hidriranje telesa, postanemo razdražljivi, težje se skoncentriramo, misli nam uhajajo, slabo se počutimo in verjetno ni potrebno preveč opozarjati na to, da s tem tudi povečujemo stres na delovnem mestu. Priskrbite si plastično stekleničko, ki jo lahko večkrat napolnite in po njej tudi merite količino vode, ki jo dnevno vnesete v telo.
5.VZEMITE SI ČAS ZA KOSILO
Ne grickajte čipsa in ne goltajte nečesa, kar ste našli v avtomatu pri dvigalu. Vzemite si čas, da pojeste svoj obrok v miru in brez vmesnega škiljenja v računalnik med elektronsko pošto. Jejte v miru, žvečite v miru, vzemite si čas. Dober način za to je kosilu nameniti fiksno uro vsak dan. Kosilo lahko prinesete tudi s seboj, torej ga pripravite doma, vendar ga vseeno ne pojejte pred ekranom, pač pa morda ta čas izkoristite za klepet s sodelavcem.
6.NADZORUJTE SVOJO E-POŠTO
Ne le da lahko izklopite avtomatsko posodabljanje elektronske pošte, pač pa jo poskusite sortirati tako, kot prileti v vaš nabiralnik. Odgovorite takoj, potrebne stvari preverite, da lahko pošljete zahtevane podatke, hkrati pa tudi zbrišite tisto, česar ne potrebujete. Samo tako boste imeli urejen predal, ne boste iskali izgubljenih sporočil, imeli prenapolnjenega nabiralnika ali pozabljali na nujne zahteve.
7.SMEJTE SE
Smeh je pol zdravja, kajne? Prav zato med najbolj napetimi trenutki izberite pet minut in jih posvetite smehu. Naj bo to s smešnim sporočilom ali pa videom na Youtubu. Dokazano pomaga, strinjajo se tudi strokovnjaki.
8.POSKRBITE ZA VONJ
Vonjave imajo menda precejšen učinek na produktivnost. Seveda vemo, da imajo učinek na naše počutje, ampak produktivnost? Raziskave kažejo, da sta med najbolj produktivno-stimulativnimi vonjavami limona, ker spodbuja čute, in sivka, ker pomirja in dviguje koncentracijo. Če vam je všeč kaj drugega, pa seveda kar po želji.
9.REDNO SE (RAZ)GIBAJTE
Vsako uro vstanite in naredite nekaj vaj za ramenski obroč, sprostite se in zamahnite z rokami, sprehodite se po hodniku gor in dol in prekinite začaran krog.
10.MEDITIRAJTE, GLOBOKO VDIHNITE
Meditiranje pomeni, da si vzamete nekaj trenutkov časa, da sprostite svoj um in telo ter se potrudite, da iz misli izženete vse tiste neprijetne črvičke, ki praskajo v slogu »kaj pa tista e-pošta, ta načrt, oni rok, pretekla naloga, popravljanje detajlov«. Poskusite z mini meditacijami in globokim mirnim dihanjem.
Globoko dihanje naj se ne osredotoča le na meditacijo, pač pa ga skušajte vplesti v svoje celodnevno dihanje. Vsak naš dih naj bi bil globok, pa na to pozabimo in večino časa dihamo plitko. Poskusite, razlika bo očitna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar