Tudi kmetje imajo svoje računovodstvo

Vsa kmečka gospodinjstva, ki presegajo z zakonom določen prag, morajo obračunati davek od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na naslednji podlagi:

- dejanskih prihodkov in odhodkov ali

- na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Prag je skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže 7.500 eurov ali če se člani kmečkega gospodinjstva, za katere se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za to prostovoljno odločijo.

V tem primeru zavezanci za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti morajo voditi ustrezno računovodstvo in iz teh računovodskih evidenc sestavljati predpisane računovodske izkaze in davčne obračune. Dobijo pa tudi ustrezno davčno (ID) številko. Identifikacijsko številko izda FURS po uradni dolžnosti.

Ob prehodu na nov način obračuna  in plačila davka na dohodek, morajo zavezanci spoštovati določene obveznosti:

1. Določitev nosilca dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva 

V primeru, da povprečni skupni dohodek kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za pretekli dve leti znaša več kot 7.500 €, so njegovi člani dolžni pri davčnem organu določiti nosilca dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva. To pomeni, da morajo določiti eno osebo, ki bo zavezanec za dohodnino za celotno kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

2. Ugotavljanje davčne osnove 

Člani kmečkega gospodinjstva morajo sprejeti tudi odločitev o tem, ali bodo davčno osnovo ugotavljali na osnovi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali pa bodo, v primeru da izpolnjujejo zakonsko določene pogoje (do 50.000 € prihodkov) davčno osnovo ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Davčnemu organu morajo priglasiti, kako bodo ugotavljali davčno osnov.

3. Pravočasna odločitev o opravljanju računovodske in davčne funkcije 

Dobro je, da se kmečka gospodinjstva pravočasno odločijo o tem, kdo bo zanje opravljal računovodsko in davčno funkcijo ali pa izberejo določen računalniški program. 

4. Priprava začetne bilance 

Najpomembnejši del prehoda na nov način obdavčenja je priprava začetne bilance na dan prehoda. Zelo pomembno je, da člani kmečkega gospodinjstva temu posvetijo dovolj pozornosti, saj bodo odločitve o tem, katera sredstva bodo zajeta v začetno bilanco kmečkega gospodinjstva in po kakšni vrednosti, vplivale na davčne in računovodske rezultate prihodnjih obdobij. V skladu z zakonodajo v začetno bilanco kmečkega gospodinjstva sodijo vsa sredstva, povezana z določeno kmetijo, ne glede na to, čigavo je pravno lastništvo nad njimi. Kmetje do sedaj niso bili vajeni razmejevati med zasebno in poslovno sfero svojega življenja, zato je zelo pomembno, da si vzamejo dovolj časa za razmislek in preučitev vseh okoliščin in posledic. Sredstva in obveznosti se v začetni bilanci prepoznajo po tako imenovani pošteni vrednosti na dan začetne bilance stanja. Hkrati je potrebno ugotoviti tudi odplačno vrednost vseh obveznosti, ki se nanašajo na vložena sredstva. Kako in kje bodo kmetje dobili pošteno vrednost svojih sredstev, je seveda odvisno od več dejavnikov. Ena možnost je, da imajo izvirno listino. V tem primeru morajo obračunati, koliko bi bilo amortizacije do dneva začetne bilance. Druga možnost je cenitev, ki jo opravijo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti ali druge strokovno usposobljene osebe. Pri nepremičninah se bodo lahko oprli na vrednost, ki so jo pridobili s strani Geodetske uprave Republike Slovenije na podali predpisov o množičnem vrednotenju nepremičnin. 

Vir: Različni viri