Kar se tiče davka na dodano vrednost in obdavčitve osebnih prejemkov, se za zavod uporabljajo povsem enaka pravila kot za druge pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje gospodarske dejavnosti. Posebnosti pa veljajo na področju davka od dohodkov pravnih oseb.
Zavod plačuje davek
od dohodka pravnih oseb le, če opravlja pridobitno dejavnost
Zavodu ni potrebno plačevati davka od dohodka pravnih
oseb (DDPO), če je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti in
dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja. Plačuje ga le v
primeru, da opravlja pridobitno dejavnost.
V obračunu DDPO je torej potrebno celotno dejavnost
zavoda razdeliti na nepridobitno in pridobitno dejavnost, pri čemer se davek
plača izključno od opravljanja pridobitne dejavnosti. Sem spada
vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu z namenom pridobivanja dobička ali
pa zavod z njo konkurira na trgu drugim osebam, ki opravljajo pridobitno
dejavnost.
Davek od
odhodka se ne plača, če prihodki ne presegajo odhodke
Za namene optimizacije DDPO pri zasebnih zavodih je
poleg ugotavljanja višine prihodkov iz naslova pridobitne in nepridobitne
dejavnosti pomembno tudi ugotavljanje odhodkov, ki so povezani s posamezno
vrsto dejavnosti. DDPO se namreč plača izključno od v davčnem obračunu
ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki.
Višino odhodkov, povezanih s pridobitno dejavnosti,
lahko ugotavljamo na dva načina:
- sorazmerno ugotavljanje višine odhodkov (višina odhodkov, povezanih s pridobitno dejavnostjo, se določi v deležu vseh odhodkov, ki je enak deležu prihodkov iz pridobitne dejavnosti v vseh prihodkih. Npr. zavod ustvari 60% prihodkov iz pridobitne dejavnosti, zato se tudi 60% vseh odhodkov vključi v obračun DDPO)
- dejansko ugotavljanje višine odhodkov (v tem primeru za vsak posamezen odhodek posebej ugotavljamo, ali je povezan z opravljanjem pridobitne ali nepridobitne dejavnosti. V tem primeru je potrebno med letom voditi ločeno evidenco za pridobitno in nepridobitno dejavnost).
Kateri izmed zgoraj opisanih načinov je davčno
ugodnejši, je odvisno od višine odhodkov, ki jih lahko povežemo z opravljanjem
pridobitne dejavnosti. V kolikor je z opravljanjem pridobitne dejavnosti
povezanih relativno malo odhodkov, je bolj smiselno sorazmerno ugotavljanje
višine odhodkov (v nasprotnem primeru dobimo višjo davčno osnovo za DDPO). Če
pa so z opravljanjem pridobitne dejavnosti povezani relativno visoki odhodki,
je bolj smiselno dejansko ugotavljanje višine odhodkov (s tem znižujemo davčno
osnovo za DDPO bolj, kot v primeru sorazmernega ugotavljanja višine odhodkov).
VIR: www.mladipodjetnik.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar