Zakaj nekdo za nekaj motiviran, drugi pa ne, oziroma bolj natančno, kje leži razlog, da le peščica ljudi stopi iz cone udobja. Torej skrivnost naj bi bila v motivaciji, ključno vprašanje pa je, od česa je ta motivacija odvisna.
Beseda motivacija izhaja iz besede motiv (latinsko movere), kar pomeni gibati se. Motivacija pomeni gibanje, smoter oziroma vodilo. Motivacija v psihološkem smislu, torej motiv, ki povzroča vztrajno kontinuirano delovanje, da oseba doseže cilj, tudi če naleti na ovire.
1.Primarni motivi, to so motivi, ki omogočajo človeku preživetje.
Daleč največji motiv pri človeku je preživetje, ki je tudi primarni in univerzalni motiv. V sklop preživetja spadajo potrebe po vodi in hrani, potrebe po izločanju, fizični celovitosti ter potrebe po spanju in počitku. Bolj kot je ogroženo človekovo življenje, bolj se je posameznik pripravljen odreči moralnim zadržkom ter več energije je sposoben zbrati. To dokazujejo ljudje v vojnah, finančnih stiskah itn. Se pravi, bolj kot bo ogroženo naše življenje, bolj bomo motivirani, da bomo preživeli.
Takoj za preživetjem imamo drugo najmočnejšo silno, ki jo pozna človek, to je spolna energija. Sicer ne v vseh obdobjih življenja, ampak gledano na splošno, je reprodukcija drugi daleč največji motiv v življenju. Mati narava je poskrbela, da posamezna življenjska vrsta naredi prav vse, da se ohrani. Pri tem se je seveda še zelo poigrala in tako poznamo tudi zaljubljenost, ljubezen in druga čustva, ki nas nagonsko pripeljejo do končnega cilja.
2.Potem pa poznamo še sekundarne motive, ki pa so interesi, stališča in navade oz. vrednote.
Navada je železna srajca pravi stari pregovor in določene navade nas močno hromijo, da smo ustrezno motivirani, situacija pa je lahko seveda tudi obratna. Enako velja za stališča.
Abraham Maslow je potrebe razdelil še bolj natančno v sklopu svoje Maslowe hierarhije potreb. Na dnu piramide naj bi bile najprej fiziološke potrebe, nato sledijo potrebe po varnosti, nato potrebe po pripadnosti in ljubezni, nato potrebe po ugledu in samospoštovanju ter na koncu samoaktualizacija, ki naj bi predstavljala tisto resnično udejstvovanje sebe in ralizacijo lastnega poslanstva.
Beseda motivacija izhaja iz besede motiv (latinsko movere), kar pomeni gibati se. Motivacija pomeni gibanje, smoter oziroma vodilo. Motivacija v psihološkem smislu, torej motiv, ki povzroča vztrajno kontinuirano delovanje, da oseba doseže cilj, tudi če naleti na ovire.
1.Primarni motivi, to so motivi, ki omogočajo človeku preživetje.
Daleč največji motiv pri človeku je preživetje, ki je tudi primarni in univerzalni motiv. V sklop preživetja spadajo potrebe po vodi in hrani, potrebe po izločanju, fizični celovitosti ter potrebe po spanju in počitku. Bolj kot je ogroženo človekovo življenje, bolj se je posameznik pripravljen odreči moralnim zadržkom ter več energije je sposoben zbrati. To dokazujejo ljudje v vojnah, finančnih stiskah itn. Se pravi, bolj kot bo ogroženo naše življenje, bolj bomo motivirani, da bomo preživeli.
Takoj za preživetjem imamo drugo najmočnejšo silno, ki jo pozna človek, to je spolna energija. Sicer ne v vseh obdobjih življenja, ampak gledano na splošno, je reprodukcija drugi daleč največji motiv v življenju. Mati narava je poskrbela, da posamezna življenjska vrsta naredi prav vse, da se ohrani. Pri tem se je seveda še zelo poigrala in tako poznamo tudi zaljubljenost, ljubezen in druga čustva, ki nas nagonsko pripeljejo do končnega cilja.
2.Potem pa poznamo še sekundarne motive, ki pa so interesi, stališča in navade oz. vrednote.
Navada je železna srajca pravi stari pregovor in določene navade nas močno hromijo, da smo ustrezno motivirani, situacija pa je lahko seveda tudi obratna. Enako velja za stališča.
Abraham Maslow je potrebe razdelil še bolj natančno v sklopu svoje Maslowe hierarhije potreb. Na dnu piramide naj bi bile najprej fiziološke potrebe, nato sledijo potrebe po varnosti, nato potrebe po pripadnosti in ljubezni, nato potrebe po ugledu in samospoštovanju ter na koncu samoaktualizacija, ki naj bi predstavljala tisto resnično udejstvovanje sebe in ralizacijo lastnega poslanstva.
Abraham Maslow je prav tako trdil, da dokler ne zadovoljimo določene ravni potreb, niti ne poskušamo zadovoljiti potreb, ki so na višji ravni. To naj bi načeloma tudi držalo, vendar pa je Viktor Frankl dokazal, da v ekstremnih situacijah to ne velja in da posameznik lahko preskakuje.
Odličen mehanizem, če se želimo motivirati je, da za določeno stvar napišemo vse užitke, ki nam prinaša, če jo bomo naredili ter vso bolečino, ki jo bomo morali prenašati, če tega ne naredimo. Pred tem pa se moramo seveda tudi vprašati, katere so naše vrednote v življenju, torej kaj nam je pomembno. Brez pravega sistema vrednot, bomo tudi težko ustrezno motivirani.
Pomembno dejstvo, ki ga moramo pri uporabi tega sistema upoštevati je, da se motivatorji (korenček in palica) delijo tudi na zunanje in notranje. Zunanji motivi se nahajajo zunaj nas, to so na primer določena materialna nagrada ali stvar, ki si jo zelo želimo. Notranji motiv pa je nekaj znotraj nas in predstavlja notranjo nagrado, ki je lahko samozavest, dobro počutje, itn..
V kontekstu nagrade (doseženega cilja) pa obstaja še ena zanimivost, ki je povezana predvsem z našo samopodobo in posledično tudi z motivacijo. Če si predstavljate, da vsa direktor naslednji mesec plača dvakrat več, kot vas je plačal prejšnji mesec, se boste verjetno nasmejali. Sedaj pa si predstavljajte, da vas plača desetkrat več vsak mesec. Verjetno ne boste bolj motivirani in čutili pozitivno energijo, vendar bo v vas nek čuden občutek (upam, da ne), da si pa tega ne zaslužite, oziroma da to pa že ni mogoče. Torej, motivacija je povezana tudi s tem, kakšna je naša samopodoba ter koliko mislimo, da si zaslužimo. Če se psihološko ustavimo ne neki točki, ne bomo več motivirani, da bi se borili za še višje cilje. Velikost cilja in s tem motivacije je odvisna tudi od naše samopodobe.
Zanimiva pa je tudi Frommova motivacijska teorija, ki je povezana predvsem z delom posameznika. Eric Fromm je v svojih raziskavah ugotavljal, zakaj ljudje delajo. Prišel je do zaključka, da ljudje delajo ali zato, ker bi nekaj radi imeli – nabiranje materialnih dobrin (zunanji motiv) ali pa zato, ker bi nekaj radi bili – težnja po družbenem ugledu (notranji motiv). Po njegovem naj bi se nekateri ljudje bolj nagibali k eni strani, drugi pa k drugi, torej gre za dve skrajnosti na isti lestvici.
Sedaj pa še tisto končno vprašanje, kaj lahko naredimo, da smo bolj motivirani?
Odgovor je seveda preprost, to narediti pa je nekoliko težje. Bistveno je predvsem poznavanje samega sebe, torej kaj je naša vizija, kakšni so naši cilji ter kakšne so naše vrednote.
Odgovor je seveda preprost, to narediti pa je nekoliko težje. Bistveno je predvsem poznavanje samega sebe, torej kaj je naša vizija, kakšni so naši cilji ter kakšne so naše vrednote.
Ko se dodobra analiziramo oziroma spoznamo, pa je optimalno, da izdelamo nek sistem, kako se bomo najbolje motivirali.
Vir: Blaž Kos
Ni komentarjev:
Objavite komentar