V okviru spreminjanja delovnopravne zakonodaje se socialni partnerji pravkar pogajajo o spremembah pri sporazumni odpovedi - delodajalec bo namreč delavcu moral plačati nadomestilo za pol leta - bo to ugodneje kot plačilo odpravnine?
Socialni partnerji se bodo do ponedeljka morali dogovoriti o mini delovni reformi, sicer bo ministrica za delo Anja Kopač Mrak na vlado poslala svoje predloge sprememb delovnopravne zakonodaje. Predstavniki gospodarstva oziroma delodajalcev vztrajajo, da se morajo spremeniti vsi trije zakoni (zakon o delovnih razmerjih, zakon o urejanju trga dela, zakon o inšpekciji dela), kar pa sindikatom ne diši najbolj.
Med predlogi mini delovne reforme je predvidena tudi sprememba pri sporazumni prekinitvi delovnega razmerja. S tem naj bi delodajalcem olajšali odpustitev zaposlenega, ki jim pač ni všeč. V predlogu je tako predvideno, da bi pri sporazumni prekinitvi delovnega razmerja delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo (oziroma največ šest mesecev), ki bi ga plačal delodajalec. A ob tem predvidevajo še izjemo, da se delavec in delodajalec dogovorita o možnosti izključitve pravice do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (sporazumna prekinitev, ki izhaja praviloma iz pobude delavca). Sicer se o morebitni odpravnini in odpovednem roku dogovarjata sama.
Socialni partnerji se bodo do ponedeljka morali dogovoriti o mini delovni reformi, sicer bo ministrica za delo Anja Kopač Mrak na vlado poslala svoje predloge sprememb delovnopravne zakonodaje. Predstavniki gospodarstva oziroma delodajalcev vztrajajo, da se morajo spremeniti vsi trije zakoni (zakon o delovnih razmerjih, zakon o urejanju trga dela, zakon o inšpekciji dela), kar pa sindikatom ne diši najbolj.
Med predlogi mini delovne reforme je predvidena tudi sprememba pri sporazumni prekinitvi delovnega razmerja. S tem naj bi delodajalcem olajšali odpustitev zaposlenega, ki jim pač ni všeč. V predlogu je tako predvideno, da bi pri sporazumni prekinitvi delovnega razmerja delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo (oziroma največ šest mesecev), ki bi ga plačal delodajalec. A ob tem predvidevajo še izjemo, da se delavec in delodajalec dogovorita o možnosti izključitve pravice do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (sporazumna prekinitev, ki izhaja praviloma iz pobude delavca). Sicer se o morebitni odpravnini in odpovednem roku dogovarjata sama.
Torej, če se zaposleni ne bo ujel z ekipo v podjetju, se bo delodajalec z njim po novem lahko dogovoril za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Če bo delavec potem pristal na zavodu za zaposlovanje, bo zavod delodajalcu izdal odločbo in postavil rok 30 dni za plačilo denarnega nadomestila (največ za šest mesecev). A če bi tak zaposleni na zavodu prej kot v šestih mesecih našel novo zaposlitev, trenutni predlog predvideva, da preostali neizplačani denar ostane državi. S tem se delodajalci (in tudi sindikati) ne strinjajo in raje vidijo, da gre ta denar ali nazaj delodajalcu ali pač delavcu – kot nekakšna odpravnina, motivacija za sklenitev sporazumne odpovedi ...
VIR: Finance
Ni komentarjev:
Objavite komentar