Na kaj bodo pozorni inšpektorji v letu 2017?

Na področju nadzora DDV bo ciljno delovanje usmerjeno predvsem na:

• odkrivanje sistemskih utaj DDV ter pregona kaznivih dejanj,
• zavezance, ki neupravičeno uveljavljajo odbitek DDV po fiktivnih računih neplačujočih gospodarskih subjektov,
• nadzor t. i. kanalskih podjetjih, saj je tveganje za ustanavljanje teh podjetij v Sloveniji še vedno veliko, 
• nadzoru navideznih dobav blaga v druge države članice oziroma dobava t.i. neplačujočim gospodarskim subjektom,
• prepoznavo družb, ki so ustanovljene ali prodane z namenom izvajanja davčnih goljufij in v prepoznavo zavezancev, ki niso identificirani za DDV, pa bi glede na obseg in vrsto dejavnosti morali biti,
• nadzor zahtevkov za vračila DDV na podlagi predloženih obračuno,
• nadzor dejavnosti spletne prodaje ter dejavnosti trgovine s prevoznimi sredstvi,
• ugotavljanje solidarne odgovornosti davčnih zavezancev, ki sodelujejo v davčnih shemah katerih namen je izključno doseganje neupravičene davčne koristi.

Na področju  davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb se bo nadzor prioritetno izvajal pri zavezancih za davek:

• ki ne oddajajo obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost za dohodke iz delovnega razmerja za zaposlene delavce oziroma predpisanih prispevkov ne plačujejo v ustrezni višini,
• ki zaposlujejo delavce napotene na delo v tujino,
• kjer je večje tveganje z vidika nepravilnega obračuna bonitet,
• pri katerih fizične osebe opravljajo dela kot samostojni podjetniki posamezniki, pri tem pa obstaja velika verjetnost, da pri izvajanju takšnega dela obstajajo elementi delovnega razmerja,
• ki izplačujejo dohodke fizičnim osebam.

Pri nadzoru davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti bo nadzor usmerjen na: 

• pravilno izkazovanje prihodkov, odhodkov in uveljavljanje olajšav,
• področja oblikovanja in porabe rezervacij,
• prevrednotovanja terjatev,
• nadzor neposlovne rabe oz. luksuznih nakupov blaga in storitev,
• odkupi lastnih deležev, 
• izvzem dividend, obresti od posojil, 
• nadzori olajšav v raziskave in razvoj ter 
• nadzori poslovanja z davčnimi oazami. 

V okviru nadzora poslovanja z davčnimi oazami se bo Finančna uprava RS usmerjala predvsem na tiste transakcije, pri katerih bodo zaznani visoki odlivi sredstev v tujino in podani razlogi za sum, da te transakcije nimajo temelja v svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Posebno pozornost bodo namenili tudi transakcijam, ki so bile že zaznane ali pa že delno odkrite s strani raziskovalnih novinarjev oziroma razkrite v medijih. Zavezanci bodo za nadzor izbrani glede na lastne analize podatkov, s katerimi razpolaga Finančna uprava RS, ob upoštevanju prijav drugih državnih institucij in pridobljenih informacij na podlagi mednarodne izmenjave.

Finančna uprava RS bo tudi letos nadaljevala z izvajanjem inšpekcijskih nadzorov - obravnavo fizičnih oseb, katerih premoženje in trošenje je izrazito nesorazmerno prijavljenim dohodkom v določenem obdobju. Z namenom uresničevanja načela enake in pravične obravnave davčnih zavezancev ter načela plačila davka skladno z ekonomsko močjo zavezancev je za leto 2017 načrtovanih več tovrstnih inšpekcijskih nadzorov kot doslej. Izbor zavezancev bo temeljil na vnaprej določenih objektivnih kriterijih, kot so: 

• začetna vrednost ugotovljene razlike (t.j. vrednost med premoženjem in trošenjem sredstev zavezanca in njegovimi napovedanimi dohodki), 
• sum storitve kaznivih dejanj, 
• vpletenost v mrežne povezave, ipd. 

Kot kriteriji za izbor bodo upoštevani tudi podatki o obvestilih in prijavah državnih organov (policije, državnega tožilstva, Urada za preprečevanje pranja denarja, Komisije za preprečevanje korupcije in drugih državnih organov), ugotovitvah predhodnih finančnih preiskav ter podatkih Finančne uprave RS o prometu nepremičnin večje vrednosti, vozil in plovil, podatki o doseženih dohodkih od obresti v tujini, dividend, kapitala ipd.

Finančna uprava RS ima zaradi svojih pristojnosti veliko vlogo v boju zoper sivo ekonomijo in v sklopu tega, še posebej v boju zoper:

• delo in zaposlovanje na črno,
• dela tujcev, s poudarkom na čezmejnem opravljanju storitev v RS, 
• delu v pekarnah in pri prodaji na stojnicah. 
• tvegane dejavnosti, kot so dimnikarske storitve, pekarne, taksisti, avtomehaniki, gradbeništvo s poudarkom na zaključnih delih v gradbeništvu, druge osebne storitve.

Poseben del nadzora bo namenjen društvom, z namenom identifikacije tistih, ki v nasprotju z zakonodajo opravljajo pridobitno dejavnost, kot svojo izključno dejavnost.

V okviru boja zoper sivo ekonomijo bo finančna uprava izvajala nadzore ter preventivne nadzorstvene aktivnosti na področju »davčnih blagajn« in izdajanja računov. Na področju nadzora »davčnih blagajn« je namreč potrebno zagotoviti, da bodo zavezanci dosledno izdajali račune za opravljen promet blaga oz. promet storitev in jih potrjevali na Finančni upravi RS. V ta namen se bodo: 

• analizirali in primerjali podatki iz sistema davčnih blagajn, ki jih zavezanci pošiljajo v potrjevanje z davčnimi obračuni,
• analizirali  podatki o spornih računih (slike potrošnikov, neizdaja računov), 
• ugotavljale in analizirale se bodo vrzeli v izdanih računih. 
• nadzorovale obveznosti proizvajalcev in dobaviteljev programske opreme v zvezi z zagotavljanjem ustrezne programske opreme za davčno potrjevanje računov.
• opravljali tudi nadzori operaterjev z vidika tveganja zaposlovanja na črno.

VIR: FURS