Čeprav Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da lahko delavec izrabi en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, pa to ne pomeni, da mu delodajalec ni dolžan omogočiti, da izkoristi svoj dopust v celoti.
Prav nasprotno, delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Odpoved dopustu ni veljavna, se pa lahko delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, vendar zgolj v primeru prenehanja delovnega razmerja.
Prav glede denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust je višje delovno in socialno sodišče večkrat presojalo, ali je tak zahtevek za nadomestilo upravičen ali ne.
Tako je npr. s sodbo Pdp 199/2016 z dne 22.09.2016 ugotovilo, da je bil tožničin zahtevek za priznanje nadomestila za neizrabljen letni dopust pravilno zavrnjen, saj ni dokazala, da bi ustno ali pisno zahtevala izrabo dopusta, ter da ji je bila s tem posledično zavrnjena ali onemogočena izraba dopusta.
Višje delovno in socialno sodišče je potrdilo odločitev prvostopnega sodišča, ki je tožničin zahtevek zavrnilo na podlagi ugotovitve, da tožnica izrabo dopusta ni zahtevala ne pisno ne ustno. Tožnica namreč z ničemer ni dokazala, da bi sploh zahtevala izrabo dopusta, zaradi česar niti ni moglo priti do situacije, da bi ji bila izraba dopusta prepovedana ali onemogočena. Poleg tega se pritožbeno sodišče sklicuje tudi na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 300/2010, kjer je zavzeto stališče, da sploh ne obstaja pravna podlaga za nadomestilo oziroma odškodnino za neizrabljeni dopust oziroma je pravica do tega nadomestila možna le skladno s 164. členom ZDR-1.
Prav nasprotno, delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Odpoved dopustu ni veljavna, se pa lahko delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, vendar zgolj v primeru prenehanja delovnega razmerja.
Prav glede denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust je višje delovno in socialno sodišče večkrat presojalo, ali je tak zahtevek za nadomestilo upravičen ali ne.
Tako je npr. s sodbo Pdp 199/2016 z dne 22.09.2016 ugotovilo, da je bil tožničin zahtevek za priznanje nadomestila za neizrabljen letni dopust pravilno zavrnjen, saj ni dokazala, da bi ustno ali pisno zahtevala izrabo dopusta, ter da ji je bila s tem posledično zavrnjena ali onemogočena izraba dopusta.
Višje delovno in socialno sodišče je potrdilo odločitev prvostopnega sodišča, ki je tožničin zahtevek zavrnilo na podlagi ugotovitve, da tožnica izrabo dopusta ni zahtevala ne pisno ne ustno. Tožnica namreč z ničemer ni dokazala, da bi sploh zahtevala izrabo dopusta, zaradi česar niti ni moglo priti do situacije, da bi ji bila izraba dopusta prepovedana ali onemogočena. Poleg tega se pritožbeno sodišče sklicuje tudi na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 300/2010, kjer je zavzeto stališče, da sploh ne obstaja pravna podlaga za nadomestilo oziroma odškodnino za neizrabljeni dopust oziroma je pravica do tega nadomestila možna le skladno s 164. členom ZDR-1.
Sodišče je prav tako poudarilo, da je to določbo treba razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljeni dopust le ob prenehanju delovnega razmerja. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Na podlagi vsega navedenega je sodišče prve stopnje tudi ta zahtevek utemeljeno zavrnilo.Kadar torej delavec iz objektivnih razlogov dopusta ne more koristiti, je po mnenju sodišča upravičen do plačila nadomestila. Tako je višje delovno in socialno sodišče odločilo tudi s sodbo Pdp 36/2016 z dne 10.03.2016, ko je ugotovilo, da je tožniku (delavcu) za leto 2012 pripadalo še 23 dni letnega dopusta, ki ga z objektivnih razlogov ni mogel izrabiti v času zaposlitve pri toženi stranki. Tega dejstva tožena stranka ni prerekala. Ker je tožnik pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel le nekaj dni pred odjavo iz zavarovanj, zaradi česar dopusta dejansko ni mogel koristiti, je prisodilo tožniku nadomestilo za neizrabljen letni dopust.
VIR: http://www.findinfo.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar