Gospodarske razmere so se v Sloveniji dodatno izboljšale, kar se med drugim kaže v zvišanju obsega BDP in večji zaposlenosti. Na višjo gospodarsko rast sta med drugim vplivala večja domača potrošnja in rast izvoza. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da izzivi ostajajo in da BDP še vedno precej zaostaja za predkrizno ravnjo.
K dosedanji letošnji rasti je ugodno prispevalo zasebno trošenje gospodinjstev, prav tako izvoz, katerega rast pa se upočasnjuje. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je šel medtem v primerjavi z drugim četrtletjem navzgor za en odstotek, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za tri odstotke.
Slovenija ostaja ena od držav z najvišjo gospodarsko rastjo. V tretjem četrtletju je bila rast v medletni primerjavi spet znatno višja od povprečja evrskega območja. Kljub razmeroma hitrejšemu zmanjševanju zaostanka v zadnjih letih pa po opozorilih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ostajamo v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo.
Kriza v gradbeništvu ostaja
Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) podatki o četrtletni gospodarski rasti niso presenetili. Kot so zapisali, je bila dinamika medletne rasti s tremi odstotki višja kot kot v prvih dveh četrtletjih, a se jim ne zdi smiselno dajati preveč poudarka na decimalke, saj se končne vrednosti lahko spremenijo.
Ocenili so, da je rast splošna, torej prisotna na vseh komponentah izdatkovne strukture z izjemo gradbeništva. "Gradbeništvo se sooča z velikim padcem gradbenih del pri inženirskih objektih, kar je posledica zaključka stare perspektive oziroma manjšega priliva iz evropskih sredstev," so pojasnili in dodali, da je podoben trend prisoten tudi v večini držav Višegrajske skupine.
Boljše razmere na trgu dela spodbujajo potrošnjo
V ugodnih gospodarskih razmerah se še naprej izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih je tako že doseglo ravni, primerljive s tistimi v letih stabilne gospodarske rasti. Izboljševanje razmer na trgu dela veča zaupanje potrošnikov, kar spodbuja trošenje gospodinjstev. Zasebna potrošnja je tako letos vidneje okrevala.
K dosedanji letošnji rasti je ugodno prispevalo zasebno trošenje gospodinjstev, prav tako izvoz, katerega rast pa se upočasnjuje. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je šel medtem v primerjavi z drugim četrtletjem navzgor za en odstotek, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za tri odstotke.
Slovenija ostaja ena od držav z najvišjo gospodarsko rastjo. V tretjem četrtletju je bila rast v medletni primerjavi spet znatno višja od povprečja evrskega območja. Kljub razmeroma hitrejšemu zmanjševanju zaostanka v zadnjih letih pa po opozorilih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ostajamo v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo.
Kriza v gradbeništvu ostaja
Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) podatki o četrtletni gospodarski rasti niso presenetili. Kot so zapisali, je bila dinamika medletne rasti s tremi odstotki višja kot kot v prvih dveh četrtletjih, a se jim ne zdi smiselno dajati preveč poudarka na decimalke, saj se končne vrednosti lahko spremenijo.Ocenili so, da je rast splošna, torej prisotna na vseh komponentah izdatkovne strukture z izjemo gradbeništva. "Gradbeništvo se sooča z velikim padcem gradbenih del pri inženirskih objektih, kar je posledica zaključka stare perspektive oziroma manjšega priliva iz evropskih sredstev," so pojasnili in dodali, da je podoben trend prisoten tudi v večini držav Višegrajske skupine.
Boljše razmere na trgu dela spodbujajo potrošnjo
V ugodnih gospodarskih razmerah se še naprej izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih je tako že doseglo ravni, primerljive s tistimi v letih stabilne gospodarske rasti. Izboljševanje razmer na trgu dela veča zaupanje potrošnikov, kar spodbuja trošenje gospodinjstev. Zasebna potrošnja je tako letos vidneje okrevala.
Zaposlenost se je v tretjem četrtletju povečala za 2,1 odstotka, kar je podobno kot v prejšnjem četrtletju, ko je bila rast dvoodstotna. V predelovalnih dejavnostih se je število zaposlenih povečalo za 3,3 odstotka, kar je približno 6300 oseb. Več kot štiriodstotno rast zaposlenosti so statistiki med julijem in septembrom opazili tudi v dejavnostih gostinstva, zdravstva in socialnega varstva ter prometa in skladiščenja.
Domače trošenje se je v tretjem četrtletju povečalo za 1,8 odstotka, predvsem na račun končnega trošenja (+2,5 odstotka), medtem ko so se bruto investicije zmanjšale za 0,4 odstotka. Zasebno trošenje gospodinjstev se je v tretjem četrtletju povečalo za 2,6 odstotka. Pri tem statistiki opažajo rast v vseh skupinah izdatkov gospodinjstev, največjo pa za trajne proizvode, kot so avtomobili, pohištvo in večji gospodinjski aparati.
Izvoz nekoliko bolj umirjeno, investicije navzdol
Izvoz se je v tretjem četrtletju na letni ravni okrepil za 5,4 odstotka, uvoz pa za 4,5 odstotka. Stopnje rasti tako uvoza kot izvoza so bolj umirjene kot v preteklem četrtletju, podobne je statistični urad zabeležil v drugi polovici leta 2015 in v prvem četrtletju letos. Zaradi višje stopnje rasti izvoza kot uvoza se je zunanjetrgovinski presežek povečal in h gospodarski rasti prispeval 1,1 odstotne točke.
Domače trošenje se je v tretjem četrtletju povečalo za 1,8 odstotka, predvsem na račun končnega trošenja (+2,5 odstotka), medtem ko so se bruto investicije zmanjšale za 0,4 odstotka. Zasebno trošenje gospodinjstev se je v tretjem četrtletju povečalo za 2,6 odstotka. Pri tem statistiki opažajo rast v vseh skupinah izdatkov gospodinjstev, največjo pa za trajne proizvode, kot so avtomobili, pohištvo in večji gospodinjski aparati.
Izvoz nekoliko bolj umirjeno, investicije navzdol
Izvoz se je v tretjem četrtletju na letni ravni okrepil za 5,4 odstotka, uvoz pa za 4,5 odstotka. Stopnje rasti tako uvoza kot izvoza so bolj umirjene kot v preteklem četrtletju, podobne je statistični urad zabeležil v drugi polovici leta 2015 in v prvem četrtletju letos. Zaradi višje stopnje rasti izvoza kot uvoza se je zunanjetrgovinski presežek povečal in h gospodarski rasti prispeval 1,1 odstotne točke.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju zmanjšale za 3,6 odstotka. K temu padcu je najbolj prispevalo zmanjšanje investicij v zgradbe in objekte za 12,4 odstotka, predvsem v nestanovanjske zgradbe. Še večji padec bruto investicij v osnovna sredstva so ublažile investicije v opremo in stroje, ki so se povečale za 6,6 odstotka.
Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v tretjem četrtletju povečala za 2,5 odstotka. K temu so največ prispevale predelovalne dejavnosti, kjer se je dodana vrednost povečala za 6,5 odstotka. Še večjo rast so dosegli v dejavnosti gostinstva, in sicer kar za 11 odstotkov.
Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v tretjem četrtletju povečala za 2,5 odstotka. K temu so največ prispevale predelovalne dejavnosti, kjer se je dodana vrednost povečala za 6,5 odstotka. Še večjo rast so dosegli v dejavnosti gostinstva, in sicer kar za 11 odstotkov.
VIR: http://www.findinfo.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar