Minimalna plača se je od leta 2009 zvišala za 140 evrov neto, a je še vedno nižja od 606 evrov, kolikor naj bi posameznik potreboval že leta 2009 za dostojno preživetje, opozarjajo sindikati in zahtevajo dvig minimalne plače.
Sindikati bodo danes, na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ko bo na dnevnem redu letošnja uskladitev minimalne plače, zahtevali, da se ta zviša za pet odstotkov, na 630 evrov neto. Krize je konec, že tretjo leto zapovrstjo beležimo gospodarsko rast, podjetja pa dobičke. Tega pa še vedno v svojih žepih ne občutijo zaposleni z najnižjimi plačami, so na včerajšnji tiskovni konferenci poudarili predstavniki sedmih sindikalnih central.
Sindikati bodo danes, na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ko bo na dnevnem redu letošnja uskladitev minimalne plače, zahtevali, da se ta zviša za pet odstotkov, na 630 evrov neto. Krize je konec, že tretjo leto zapovrstjo beležimo gospodarsko rast, podjetja pa dobičke. Tega pa še vedno v svojih žepih ne občutijo zaposleni z najnižjimi plačami, so na včerajšnji tiskovni konferenci poudarili predstavniki sedmih sindikalnih central.
Zdaj minimalna plača znaša 790,73 evra bruto, kar nanese 604,35 evra neto.
Krize je konec
"Minimalna plača, ki jo v Sloveniji prejema 22.720 zaposlenih v zasebnem sektorju in nekaj čez 8 tisoč zaposlenih v javnem, ne omogoča dostojnega življenja, kar lahko sodimo tudi po tem, da vse več zaposlenih prihaja po pomoč na Rdeči križ in Karitas," opozarja Andreja Poje, izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), in dodaja: "Sramotno je, da vlada že toliko let ni ponovno izračunala, kakšen dohodek potrebuje odrasli, da preživi. Zadnji podatki so tako iz leta 2009 in kažejo, da je nujno potrebnih 606 evrov. Prejemniki minimalne plače pa še vedno prejmejo nižjo neto plačo od tega zneska."
Minimalna plača se je od leta 2014 zvišala zgolj za 0,2 odstotka oziroma za 1,6 evra bruto, čeprav so se prav v tem obdobju najbolj podražili hrana, obleka in obutev, torej tisti izdelki, ki jih ljudje nujno potrebujejo. V tem istem obdobju so se denimo čisti dobički podjetij povišali za 126,7 odstotka, na 1,64 milijarde evrov. "V trgovskih podjetjih si nekateri menedžerji z lahkim srcem izplačajo polmilijonska izplačila, ki jih prigarajo njihovi zaposleni na minimalnih plačah. Ljudi v trgovini zaposljo večinoma celo za minimalno plačo za krajši delovni čas. Čeprav trdo delajo skoraj vsak dan, tudi ob praznikih in nedeljah, na koncu meseca mnogi dobijo zgolj polovico minimalne plače," je opozorila Pojetova.
Delodajalci nasprotujejo povišanju
Čeprav bi po evropskih priporočilih morala minimalna plača biti 60 odstotkov povprečne plače v državi, je v Sloveniji dobro polovico povprečne plače, so še izpostavili predstavniki sindikalnih central. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek pa je menil, da bi se morale v Sloveniji zvišati tudi ostale plače, predvsem v zasebnem sektorju, in ne zgolj minimalna. Statistični podatki kažejo, da se je minimalna plača najbolj zvišala leta 2010, za slabih 23 odstotkov. A ob tem sindikati dodajajo, da je bilo takšno zvišanje nujno, saj je pred tem bila le nekaj evrov višja od denarne socialne pomoči. Sicer pa višino minimalne plače vsako leto znova določi minister za delo. Pri tem upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Do zdaj se je običajno upošteva le inflacija, v tem primeru bi minimalna plača letos zrasla za 0,5 odstotka oziroma malo manj kot štiri evre bruto na 794,68 evra bruto.
A v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) in Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) temu nasprotujejo in bodo v petek predlagali, da tudi letos minimalna plača ostane nespremenjena. "Lani bi se glede na negativno rast življenjskih stroškov (deflacijo) v letu 2015 morala za 0,5 odstotka znižati, a se na predlog sindikatov ni. Letos pa mi predlagamo, da se za 0,5 odstotka ne zviša, ampak ostane nespremenjena," pravi Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije. Ob tem tudi pojasnjuje, da ob vsakem dvigu neto plače delavca še enkrat toliko vzame država, delodajalec pa plača oba zneska. Če bi se torej minimalna plača zvišala za 0,5 odstotka,
Čeprav bi po evropskih priporočilih morala minimalna plača biti 60 odstotkov povprečne plače v državi, je v Sloveniji dobro polovico povprečne plače, so še izpostavili predstavniki sindikalnih central. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek pa je menil, da bi se morale v Sloveniji zvišati tudi ostale plače, predvsem v zasebnem sektorju, in ne zgolj minimalna. Statistični podatki kažejo, da se je minimalna plača najbolj zvišala leta 2010, za slabih 23 odstotkov. A ob tem sindikati dodajajo, da je bilo takšno zvišanje nujno, saj je pred tem bila le nekaj evrov višja od denarne socialne pomoči. Sicer pa višino minimalne plače vsako leto znova določi minister za delo. Pri tem upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Do zdaj se je običajno upošteva le inflacija, v tem primeru bi minimalna plača letos zrasla za 0,5 odstotka oziroma malo manj kot štiri evre bruto na 794,68 evra bruto.
A v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) in Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) temu nasprotujejo in bodo v petek predlagali, da tudi letos minimalna plača ostane nespremenjena. "Lani bi se glede na negativno rast življenjskih stroškov (deflacijo) v letu 2015 morala za 0,5 odstotka znižati, a se na predlog sindikatov ni. Letos pa mi predlagamo, da se za 0,5 odstotka ne zviša, ampak ostane nespremenjena," pravi Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije. Ob tem tudi pojasnjuje, da ob vsakem dvigu neto plače delavca še enkrat toliko vzame država, delodajalec pa plača oba zneska. Če bi se torej minimalna plača zvišala za 0,5 odstotka,
bi to naneslo 606,94 evra neto. Zaposleni bi dobil dobra dva evra in pol več, delodajalec pa bi moral plačati dobre štiri evre in pol več.Uravnilovka je vse večja
V Gospodarski zbornici Slovenije pa pravijo, da je slovenska minimalna plača le štiri odstotke nižja od povprečne v EU. Poleg tega minimalna plača ne pomeni minimalnega prejemka, saj je treba upoštevati še različne olajšave, nadomestilo za prevoz in malico, regres, tudi druge instrumente socialne politike, ki so jih deležna gospodinjstva prejemnikov teh plač, denimo znižano plačilo vrtca, subvencije za malico, kosila, prevoz, najemnino, višji otroški dodatek, štipendije, plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja, dodajajo.
Se pa strinjajo, da je razlika med minimalno in povprečno plačo v Sloveniji premajhna, predvsem zaradi hitrejše rasti minimalne v zadnjih osmih letih. "Uravnilovka je vse večja, kar produktivne zaposlene demotivira, da bi delali več," poudarjajo. Tako v GZS kot v ZDS pojasnjujejo še, da so se zvišale minimalne plače zaradi spremembe zakonodaje: dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo se od 1. januarja lani ne štejejo več v minimalno plačo, ampak kot dodatno izplačilo k minimalni plači. To pa naj bi povečalo stroške dela v gospodarstvu za 30 milijonov evrov.
Kaj pa pravijo na ministrstvu za delo? "Do predloga sindikatov se še nismo opredelili, sicer pa se minimalna plača zvišuje z inflacijo enkrat letno," je pojasnil državni sekretar Peter Pogačar in spomnil, da je pri določitvi višine minimalne plače mogoče upoštevati tudi druge okoliščine. Kot kaže, bo tako šele v petek, po seji ESS, bolj jasno, koliko bo letos znašala minimalna plača.
Se pa strinjajo, da je razlika med minimalno in povprečno plačo v Sloveniji premajhna, predvsem zaradi hitrejše rasti minimalne v zadnjih osmih letih. "Uravnilovka je vse večja, kar produktivne zaposlene demotivira, da bi delali več," poudarjajo. Tako v GZS kot v ZDS pojasnjujejo še, da so se zvišale minimalne plače zaradi spremembe zakonodaje: dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo se od 1. januarja lani ne štejejo več v minimalno plačo, ampak kot dodatno izplačilo k minimalni plači. To pa naj bi povečalo stroške dela v gospodarstvu za 30 milijonov evrov.
Kaj pa pravijo na ministrstvu za delo? "Do predloga sindikatov se še nismo opredelili, sicer pa se minimalna plača zvišuje z inflacijo enkrat letno," je pojasnil državni sekretar Peter Pogačar in spomnil, da je pri določitvi višine minimalne plače mogoče upoštevati tudi druge okoliščine. Kot kaže, bo tako šele v petek, po seji ESS, bolj jasno, koliko bo letos znašala minimalna plača.
Ni komentarjev:
Objavite komentar