Takoj po tem, ko je bilo brezstično plačevanje uvedeno, so v javnosti začele krožiti zgodbe o tveganju, da vam lahko nekdo s kartice na skrivaj s posebnim čitalnikom presname podatke o kartici in tako pride do vašega denarja. Po podatkih ZPS se to tveganje do zdaj v praksi ni potrdilo. Poseben čitalnik za snemanje podatkov je namreč treba zelo približati kartici, obenem pa na čipu ni shranjenih veliko podatkov. S temi tako ni možno izdelati dvojnika kartice ali pa nakupovati na spletu, kjer je potrebno vnesti tudi ime, enkratno geslo, ki ga prejmete na mobilni telefon, ali pa trimestno kodo na zadnji strani kartice, še dodajajo na ZPS. Nekateri potrošniki kljub temu kartice še dodatno zavarujejo z aluminijevo folijo ali pa kupijo posebne ovitke.
Brezstično plačevanje je sodoben trend, s katerim se je srečal tudi že marsikateri slovenski potrošnik.
Brezstično plačevanje deluje brez fizičnega kontakta med plačilno kartico in POS-terminalom, saj so brezstične kartice opremljene s posebno tehnologijo. Ta omogoča, da čip na kartici podatke, ki so potrebni za plačilo, posreduje terminalu POS. Ko prodajalec vnese in potrdi znesek nakupa za plačilo, potrošnik kartico le prisloni oziroma približa k terminalu. Ob zvočnem in/ali svetlobnem signalu je plačilo opravljeno. Preden se pojavi signal za opravljen nakup, pa je treba pri nakupih v vrednosti nad 15 evrov vnesti še kodo PIN.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pri potrošnikih opažajo dve vrsti reakcije na brezstično plačevanje: nekateri potrošniki ga uporabljajo z veseljem, ker se jim zdi plačevanje na ta način enostavnejše, druge pa skrbi, saj se jim zdi, da brezstično plačevanje olajšuje zlorabe.
Je brezstično plačevanje varno?
Na ZPS so izvedli pregled, ki je zadeval brezstično plačevanje, in ugotovili, da 11 bank že izdaja debetne kartice in kartice z odloženim plačilom z brezstično tehnologijo, druge pa bodo to predvidoma storile v bližnji prihodnosti.
Za potrošnike brezstične bančne kartice niso več novost, saj je pri nas število izdanih kartic že krepko preseglo milijon. Z njimi lahko svoje nakupe plačujemo na več deset tisoč naslovih; večjim trgovcem, drogerijam in bencinskim črpalkam se pridružuje vedno več manjših trgovin.
Brezstično plačevanje ni nič bolj tvegano od drugih načinov plačevanja s kartico. Čip na kartici lahko podatke sporoča le na razdalji nekaj centimetrov in le v povezavi s posebnimi čitalniki, pojasnjujejo na ZPS in dodajajo, da banke zatrjujejo, da je minimalna verjetnost, da bi isti nakup plačali večkrat ali da bi s kartico plačali po nesreči.
Na ZPS potrošnikom dajejo naslednje nasvete za brezstično plačevanje:
Brezstično plačevanje je sodoben trend, s katerim se je srečal tudi že marsikateri slovenski potrošnik.
Brezstično plačevanje deluje brez fizičnega kontakta med plačilno kartico in POS-terminalom, saj so brezstične kartice opremljene s posebno tehnologijo. Ta omogoča, da čip na kartici podatke, ki so potrebni za plačilo, posreduje terminalu POS. Ko prodajalec vnese in potrdi znesek nakupa za plačilo, potrošnik kartico le prisloni oziroma približa k terminalu. Ob zvočnem in/ali svetlobnem signalu je plačilo opravljeno. Preden se pojavi signal za opravljen nakup, pa je treba pri nakupih v vrednosti nad 15 evrov vnesti še kodo PIN.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pri potrošnikih opažajo dve vrsti reakcije na brezstično plačevanje: nekateri potrošniki ga uporabljajo z veseljem, ker se jim zdi plačevanje na ta način enostavnejše, druge pa skrbi, saj se jim zdi, da brezstično plačevanje olajšuje zlorabe.
Je brezstično plačevanje varno?
Na ZPS so izvedli pregled, ki je zadeval brezstično plačevanje, in ugotovili, da 11 bank že izdaja debetne kartice in kartice z odloženim plačilom z brezstično tehnologijo, druge pa bodo to predvidoma storile v bližnji prihodnosti.
Za potrošnike brezstične bančne kartice niso več novost, saj je pri nas število izdanih kartic že krepko preseglo milijon. Z njimi lahko svoje nakupe plačujemo na več deset tisoč naslovih; večjim trgovcem, drogerijam in bencinskim črpalkam se pridružuje vedno več manjših trgovin.
Brezstično plačevanje ni nič bolj tvegano od drugih načinov plačevanja s kartico. Čip na kartici lahko podatke sporoča le na razdalji nekaj centimetrov in le v povezavi s posebnimi čitalniki, pojasnjujejo na ZPS in dodajajo, da banke zatrjujejo, da je minimalna verjetnost, da bi isti nakup plačali večkrat ali da bi s kartico plačali po nesreči.
Na ZPS potrošnikom dajejo naslednje nasvete za brezstično plačevanje:
- Kartice ne dajajte iz rok, še posebej, če se plačilo izvede zunaj vašega vidnega polja;
- Kartico skrbno hranite, PIN pa naj ne bo shranjen v bližini kartice;
- Redno pregledujte promet na svojem bančnem računu;
- Pri sebi vedno hranite telefonsko številko za preklic kartice.
Brezstično plačevanje omogoča plačilo brez PIN-a za nakupe v vrednosti manj kot 15 evrov. S tem naj bi banke predvsem trgovcem omogočile hitrejše opravljanje plačil.
Zaskrbljenost potrošnikov, ki se ob tem poraja, je vezana predvsem na primere kraje kartice, so zaznali na ZPS. Kraja brezstične kartice bi namreč utegnila omogočiti več zaporednih manjših nakupov, za katere se ne potrebuje PIN.
Prav zato so banke za brezstično plačevanje uvedle dodaten varnostni ukrep, in sicer omejeno število nakupov oziroma zaporednih transakcij brez PIN-a in obenem omejeno skupno vrednost zaporednih plačil brez uporabe PIN-a. V ZPS so preverili, koliko denarja je mogoče zapraviti brez uporabe PIN-a z brezstičnimi karticami štirih različnih bank. Ugotovili so, da banke NLB, SKB in Unicredit omogočajo največ tri zaporedne nakupe brez PIN-a, skupna vrednost nakupov pa ni bila večja od 50 evrov. Pri Abanki so še strožji, saj je bilo treba uporabiti PIN že pri drugem nakupu.
Na ZPS ob tem opozarjajo še, da so lahko omejitve nakupa brez PIN-a v drugih državah, kjer uporabljajo evro, drugačne. V Avstriji vam tako ne bo treba vnesti PIN-a do plačila v znesku 25 evrov, plačila brez PIN-a pa naj ne bi bila mogoča zunaj evrskega območja.
VIR: data.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar