sreda, 31. maj 2017

Subvencija najemnine: Upravičenci izenačeni

Državni zbor je potrdil predlog novele stanovanjskega zakona, ki zagotavlja, da bo subvencija najemnine zagotovljena vsem upravičencem. In sicer novela upošteva odločbo Ustavnega sodišča in izenačuje upravičence do subvencioniranega najema neprofitnih in tržnih stanovanj. Ponovno se torej uvaja subvencioniranje dela najemnine za tiste, ki nimajo možnosti živeti v neprofitnih stanovanjih, a imajo to pravico, in plačujejo tržno najemnino.
 Novela bo uveljavila odločbo Ustavnega sodišča izpred leta dni. Ta pravi, da je bilo črtanje določbe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, da se upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih prizna še subvencija do priznane neprofitne najemnine (določbo je črtal zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ), neskladna z ustavnim načelom enakosti pred zakonom.

Subvencija najemnine – del bo krila občina


Upravičenci do neprofitnega najema, ki niso dobili neprofitnega stanovanja in morajo plačevati tržno najemnino, bodo poleg subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino dobili še subvencijo za neprofitni del v višini največ 80% neprofitne najemnine.

To subvencijo bo plačala občina, v kateri ima upravičenec stalno bivališče. Ne glede na to, v kateri občini je stanovanje, v katerem upravičenec prebiva in kjer ima prijavljeno začasno bivališče.

Občine bodo lahko vsakih pet let preverjale izpolnjevanje pogojev tudi pri tistih neprofitnih najemnikih, ki so pogodbo sklenili pred uveljavitvijo zakona leta 2003, in so bili do sedaj iz preverjanja izvzeti. Če bodo njihovi dohodki presegali kriterije za neprofitni najem, bodo morali plačevati tržno najemnino.

Komu pripada subvencija najemnine?


Subvencija najemnine lahko pripada najemnikom:
  • v neprofitnem stanovanju,
  • v bivalni enoti (namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb),
  • v namenskem najemnem stanovanju (stanovanja za starejše, oskrbovana stanovanja, stanovanja za invalide,…),
  • v tržnem stanovanju,
  • v hišniškem stanovanju.
Dohodki najemnika pa ne smejo preseči določene meje. Meja je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30 odstotkov ugotovljenega dohodka in za znesek neprofitne najemnine.

Subvencija neprofitne najemnine lahko znaša največ 80 odstotkov neprofitne najemnine. Najemnik plača znižano najemnino, subvencionirani del pa se nakaže neposredno lastniku stanovanja.

Neprofitna najemna stanovanja so sicer namenjena tistim ljudem, ki jim lasten dohodek ne omogoča, da bi si kupili ali najeli lastno stanovanje. Največkrat so v lasti občin oziroma drugih stanovanjskih organizacij. Neprofitnega stanovanja ni mogoče prosto najeti, temveč se najemniki izbrani preko razpisa, višina najemnine pa je zakonsko določena.

Omogočene dodatne zadolžitve za gradnjo javnih najemnih stanovanj

Zakon bo po novem omogočil tudi dodatno zadolževanje stanovanjskih skladov. Republiški stanovanjski sklad se bo lahko poleg sedaj določene zadolžitve v višini 10 odstotkov namenskega premoženja sklada zadolžil še za 20 odstotkov vrednosti tega premoženja. Občinski skladi pa se bodo lahko pri republiškem skladu zadolžili v višini 10 odstotkov svojega namenskega premoženja.
VIR: www.data.si

Ni komentarjev:

Objavite komentar