Slovenija mora najkasneje do 9. junija 2018 v svoj pravni red prenesti Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo proti-pravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. Namen direktive je poenotiti stopnjo varstva poslovnih skrivnosti na enotnem trgu, saj države različno varujejo poslovno skrivnost. Slednje pa marsikatero podjetje odvrača od opravljanja čezmejnega sodelovanja s partnerji na področju inovacij.
Slovenija danes
Poslovna skrivnost je podatek, ki ga podjetje določi s pisnim sklepom, in podatek, zaradi katerega bi podjetju nastala občutna škoda, če bi zanj izvedela nepooblaščena oseba.
Slovenija 2018
Poslovna skrivnost je informacija, ki kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi svojih komponent ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se navadno ukvarjajo s to vrsto informacij, ima tržno vrednost in je nekdo, ki s to informacijo zakonito razpolaga, ukrepal tako, da bi jo ohranil kot skrivnost. Med poslovne skrivnosti ne glede na to ne moremo šteti nepomembnih informacij, izkušenj in spretnosti, ki jihnekdo pridobi pri opravljanju svojih nalog, splošnih informacij ali informacij, normalno dostopnih osebam, ki se s tovrstnimi informacijami ukvarjajo.
Kaj lahko velja za poslovno skrivnost?
• Informacije o inovacijah, tehnoloških postopkih, recepture
• Komercialni podatki
• Informacije o odjemalcih, dobaviteljih
• Poslovni načrti
• Tržne raziskave in strategije
• Računalniški algoritmi
• Vsa nezaščitena intelektualna lastnina v podjetju
Poslovna skrivnost je informacija, ki kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi svojih komponent ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se navadno ukvarjajo s to vrsto informacij, ima tržno vrednost in je nekdo, ki s to informacijo zakonito razpolaga, ukrepal tako, da bi jo ohranil kot skrivnost. Med poslovne skrivnosti ne glede na to ne moremo šteti nepomembnih informacij, izkušenj in spretnosti, ki jihnekdo pridobi pri opravljanju svojih nalog, splošnih informacij ali informacij, normalno dostopnih osebam, ki se s tovrstnimi informacijami ukvarjajo.
Kaj lahko velja za poslovno skrivnost?
• Informacije o inovacijah, tehnoloških postopkih, recepture
• Komercialni podatki
• Informacije o odjemalcih, dobaviteljih
• Poslovni načrti
• Tržne raziskave in strategije
• Računalniški algoritmi
• Vsa nezaščitena intelektualna lastnina v podjetju
Kako zavarovati poslovno skrivnost v podjetju?
1. Opredelite poslovno skrivnost
• Informacijo, podatek, postopek, ki je dotlej neznan vašim poslovnim partnerjem ali konkurentom.
• S takšno opredelitvijo je treba seznaniti zaposlene v družbi, ki morajo poslovno skrivnost v prvi vrsti varovati.
2. Na podlagi vrste informacije, ki je varovana kot poslovna skrivnost, se določijo ukrepi
• Izjave/pogodbene klavzule za dobavitelje ali izvajalce, ki se seznanijo s takšnimi podatki (ali delom) v postopku sodelovanja• Konkurenčne klavzule za zaposlene
• Postopki varovanja poslovne skrivnosti v podjetju (kdo se lahko seznani z obstojem in kdo ne, kateri so mehanizmi za zaščito, kot je prepoved vodenja poslovnih partnerjev v določene dele proizvodnje, da ne bi izvedeli, kakšen tehnološki proces se uporablja v vaši proizvodnji) ter pravila, kdaj in komu se lahko takšne podatke razkrije.
3. Pogodba/izjava o nerazkritju podatkov
• Najbolje jo je podpisati, preden pride do razkritja – ni pa nujno
• Določite, kateri podatki se varujejo (splošna določba, da so varovani vsi podatki, ki jih ena stranka razkrije drugi, daje največje pravno varstvo; tudi tisti, ki so razkriti ustno – o takšnih pogovorih se lahko na sestankih vodijo tudi zapiski)
• Določite, koliko časa velja takšna pogodba/izjava (omejen čas ali nedoločen čas)
• Določite izjeme od varovanja (ob splošni klavzuli določeni podatki ali informacije niso neznani nasprotni strani, saj so denimo v javni domeni itd.)
• Določite, komu se informacija lahko razkrije, torej kdo je pooblaščen za prejem informacije in kako mora z njo ravnati.
• Najbolje jo je podpisati, preden pride do razkritja – ni pa nujno
• Določite, kateri podatki se varujejo (splošna določba, da so varovani vsi podatki, ki jih ena stranka razkrije drugi, daje največje pravno varstvo; tudi tisti, ki so razkriti ustno – o takšnih pogovorih se lahko na sestankih vodijo tudi zapiski)
• Določite, koliko časa velja takšna pogodba/izjava (omejen čas ali nedoločen čas)
• Določite izjeme od varovanja (ob splošni klavzuli določeni podatki ali informacije niso neznani nasprotni strani, saj so denimo v javni domeni itd.)
• Določite, komu se informacija lahko razkrije, torej kdo je pooblaščen za prejem informacije in kako mora z njo ravnati.
VIR: www.gzs.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar