V tovrstnih primerih se podjetja poslužujejo predvsem postopka prisilne poravnave in/ali kasneje stečaja podjetja. Potrebno je razumeti, da uspešno zaključen postopek prisilne poravnave pomeni, da podjetje lahko nadaljuje svoje poslovanje, medtem ko v primeru zaključenega postopka stečaja podjetja preneha.
Pri mikro in majhnih podjetjih pa se lastniki v veliki meri odločajo tudi za prenehanje po skrajšanem postopku, ki ga sprožijo sami s pomočjo notarja. Seveda v teh primerih lastniki ob zaprtju prevzamejo pravice in obveznosti iz naslova zaprtja svojega podjetja (podpis izjav pri notarju ob pričetku postopka). Morebitne odprte terjatve (npr. neplačani računi kupcev) in obveznosti (dolgovi do dobaviteljev države zaposlenih itd.) podjetja torej preidejo na lastnike, ki so jih dolžni poravnati kot pravnih nasledniki podjetja.
Podjetje, ki ima na dan prenehanja po skrajšanjem postopku neko stvarno premoženje (seznam predložiti notarju ob pričetku postopka) npr. opremo nepremičnine zaloge itd. preide vso v last lastnikov, ki morajo nato opraviti še morebitne prepise lastništva ipd.
Nikakor podjetje ne sme pozabiti, da je potrebno v poslovnih in davčnih evidencah upoštevati prenehanje poslovanja podjetja in temu primerno opraviti popravke in/ali obdavčitve, ki so posledica tega prenehanja in hkrati prenosa premoženja (predvsem DDV DDPO-olajšave itd.).
Kar se tiče obdavčitve kapitala (premoženja podjetja), ki ga lastniki pridobijo ob prenehanju podjetja je potrebno ugotoviti višino osnovnih vložkov lastnikov in kakšna je vrednost pridobljenega premoženja ob prenehanju podjetja.
Podjetje, ki ima na dan prenehanja po skrajšanjem postopku neko stvarno premoženje (seznam predložiti notarju ob pričetku postopka) npr. opremo nepremičnine zaloge itd. preide vso v last lastnikov, ki morajo nato opraviti še morebitne prepise lastništva ipd.
Nikakor podjetje ne sme pozabiti, da je potrebno v poslovnih in davčnih evidencah upoštevati prenehanje poslovanja podjetja in temu primerno opraviti popravke in/ali obdavčitve, ki so posledica tega prenehanja in hkrati prenosa premoženja (predvsem DDV DDPO-olajšave itd.).
Kar se tiče obdavčitve kapitala (premoženja podjetja), ki ga lastniki pridobijo ob prenehanju podjetja je potrebno ugotoviti višino osnovnih vložkov lastnikov in kakšna je vrednost pridobljenega premoženja ob prenehanju podjetja.
Morebitna pozitivna razlika predstavlja davčno osnovo za kapitalski dobiček fizične osebe t.j. enkratna obdavčitev po Zakonu o dohodnini (ZDoh) ali pa dvig davčne osnove, kadar so lastniki pravne osebe (Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – davčna stopnja 19%, če govorimo o rezidentih RS).
Po ZDoh je fizična oseba prejemnik dohodka doseženega z odsvojitvijo kapitala obdavčena po stopnjah, ki so različne glede na obdobje imetja lastniškega deleža:
- do 5 let – 25%
- od 5 do 10 let – 20%
- od 10 do 15 let – 15%
- od 15 do 20 let – 5%
- po 20 letih – 0%
Ni komentarjev:
Objavite komentar