Komu pripada varstveni dodatek?

Varstveni dodatek je namenjen posameznikom in družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Je eden izmed socialnih transferjev.

Varstveni dodatek upravičencem zagotavlja sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, denimo stroški vzdrževanja stanovanja, in ne stroškov zagotavljanja minimalnih življenjskih potreb. Zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb se namreč upravičencem zagotavlja z denarno socialno pomočjo. 

Varstveni dodatek torej pripada tistim, ki zaradi svoje starosti oziroma stanja potrebujejo pomoč trajno, saj ni mogoče pričakovati, da bi si lahko socialni položaj izboljšali s pridobitnim delom.

Komu pripada varstveni dodatek?

Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki so: 

• trajno nezaposljive,
• trajno nezmožne za delo,
• nezaposlene in so starejše od 63 let ( ženske) oziroma od 65 let (moški) ter so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bile upravičene do denarne socialne pomoči ali če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

Kot trajno nezmožna za delo se šteje oseba, ki: 

• ima status invalida I. kategorije,
• je invalidsko upokojena,
• ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadeti oseb,
• ima mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o trajni nezmožnosti za delo – invalidska komisija izda mnenje na zahtevo osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka in ki plača to mnenje invalidski komisiji.

Trajno nezaposljiva pa je oseba, ki ima odločbo o nezaposljivosti Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da je do varstvenega dodatka upravičena samska oseba, katere mesečni dohodek ne presega 476,87 evrov in ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje.

Če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 476,87 evrov in lastnim dohodkom. Pri dodelitvi varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo prihranki samske osebe do višine 2.500 evrov

Za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine. Za pridobitev varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo denarna sredstva (prihranki) družine do 3500 evrov.

O vlogi odloča center za socialno delo

Varstveni dodatek se uveljavlja skladno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Vloga za uveljavljanje pravic, tudi za varstveni dodatek, je enotna. Posameznik jo odda na centru za socialno delo, kjer ima stalno prebivališče. Obrazec vloge pa je dostopen tudi na spletu.

Kakšen pa je sam postopek za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, tudi varstvenega dodatka?

Ali bo oseba upravičena do varstvenega dodatka, se presoja od primera do primera, ob upoštevanju vseh dohodkov, okoliščin, premoženja in vseh ostalih zakonskih pogojev posameznega vlagatelja. O vlogi odloča center za socialno delo, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče. Če vlagatelj meni, da mu je bila pomoč neupravičeno zavrnjena, lahko v 15 dneh, od dneva, ko je odločbo prejel, vloži pritožbo, o kateri odloča ministrstvo.

VIR: www.data.si