V Sloveniji je bilo lani po prvih izračunih
Geodetske uprave RS sklenjenih 32.000 kupoprodajnih poslov z
nepremičninami, število prodanih stavb, delov stavb in zemljišč pa se je
zelo približalo tistemu iz rekordnega leta 2007. Skupna vrednost
sklenjenih poslov je prvič po rekordnem letu 2007 prebila mejo dveh
milijard evrov.
Skupna vrednost
sklenjenih poslov z nepremičninami je lani znašala okoli 2,1 milijarde
evrov. Od tega je bilo približno 62 odstotkov vrednosti prometa z
nepremičninami realiziranega s stanovanjskimi nepremičninami, 17
odstotkov s poslovnimi nepremičninami, deset odstotkov z zemljišči za
gradnjo stavb, tri odstotke s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, osem
odstotkov pa z vsemi preostalimi vrstami nepremičnin skupaj.
Število evidentiranih poslov z nepremičninami je bilo lani celo največje od leta 2007, ko so jih začeli na geodetski upravi spremljati. V primerjavi z letom 2015 se je povečalo za slabo desetino, v primerjavi z letom 2009, ko je bilo najmanjše, pa za skoraj 60 odstotkov.
Skupna pogodbena vrednost evidentiranih poslov se je v primerjavi z letom 2015 povečala za približno četrtino, kar je največje povečanje od začetka spremljanja. Od leta 2013, ko je bila najmanjša, pa je bila kar za dve tretjini večja.
Rast števila prodanih stanovanjskih nepremičnin se je lani nadaljevala tretje leto zapored. Za razliko od leta 2015, ko se je to število povečalo izključno na račun prodaje stanovanj v večstanovanjskih stavbah, se je lani opazno povečalo tudi število prodaj hiš, celo bolj kot stanovanj.
Glavni dejavniki, ki vplivajo na rast povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, so nizke obrestne mere in sicer skromna rast obsega stanovanjskih posojil, ki traja že tri leta, prav tako pa tudi povečanje zaposlenosti in rast mase plač ter znižanje cen stanovanj v času krize.
Nizke obrestne mere poleg zadolževanja za nakup ali lastno gradnjo nepremičnin vzpodbujajo tudi naložbe v nepremičnine, kot alternativo varčevanju ali bolj tveganim naložbam.
Potem ko je leta 2015 dosegla dno, je lani končno oživela tudi prodaja zemljišč za gradnjo stavb. Število prodaj se je v primerjavi z letom 2015 povečalo za okoli šestino, kar bi lahko bila napoved skorajšnjega začetka novega investicijskega cikla.
Je pa lani upadla prodaja pisarniških prostorov ter trgovskih, storitvenih in gostinskih lokalov. Kljub temu je glede na razmeroma ugodne gospodarske okoliščine, nizke obrestne mere in naraščanje naložbene privlačnosti nepremičnin pričakovati tudi postopno povečevanje dejavnosti trga poslovnih nepremičnin, piše v letnem poročilu geodetske uprave.
Počasi naraščajo tudi cene nepremičnin. Trenutno so cene stanovanj in stanovanjskih hiš še nižje kot pred krizo, a razprodaj stanovanj iz nasedlih projektov ni več, na trg pa prihajajo še zadnje zaloge novogradenj iz preteklih let. Preostala stanovanja tako že dosegajo normalne tržne cene.
V letu 2017 na geodetski upravi pričakujejo postopno umirjanje rasti prometa s stanovanjskimi nepremičninami. Pričakovati je tudi nadaljnjo rast cen stanovanj, hiš in zemljišč za gradnjo - ta bo najhitrejša na območju Obale in v Ljubljani z okolico, kjer je povpraševanje največje in zaradi pomanjkanja novogradenj počasi presega ponudbo.
VIR: STA
Število evidentiranih poslov z nepremičninami je bilo lani celo največje od leta 2007, ko so jih začeli na geodetski upravi spremljati. V primerjavi z letom 2015 se je povečalo za slabo desetino, v primerjavi z letom 2009, ko je bilo najmanjše, pa za skoraj 60 odstotkov.
Skupna pogodbena vrednost evidentiranih poslov se je v primerjavi z letom 2015 povečala za približno četrtino, kar je največje povečanje od začetka spremljanja. Od leta 2013, ko je bila najmanjša, pa je bila kar za dve tretjini večja.
Rast števila prodanih stanovanjskih nepremičnin se je lani nadaljevala tretje leto zapored. Za razliko od leta 2015, ko se je to število povečalo izključno na račun prodaje stanovanj v večstanovanjskih stavbah, se je lani opazno povečalo tudi število prodaj hiš, celo bolj kot stanovanj.
Glavni dejavniki, ki vplivajo na rast povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, so nizke obrestne mere in sicer skromna rast obsega stanovanjskih posojil, ki traja že tri leta, prav tako pa tudi povečanje zaposlenosti in rast mase plač ter znižanje cen stanovanj v času krize.
Nizke obrestne mere poleg zadolževanja za nakup ali lastno gradnjo nepremičnin vzpodbujajo tudi naložbe v nepremičnine, kot alternativo varčevanju ali bolj tveganim naložbam.
Potem ko je leta 2015 dosegla dno, je lani končno oživela tudi prodaja zemljišč za gradnjo stavb. Število prodaj se je v primerjavi z letom 2015 povečalo za okoli šestino, kar bi lahko bila napoved skorajšnjega začetka novega investicijskega cikla.
Je pa lani upadla prodaja pisarniških prostorov ter trgovskih, storitvenih in gostinskih lokalov. Kljub temu je glede na razmeroma ugodne gospodarske okoliščine, nizke obrestne mere in naraščanje naložbene privlačnosti nepremičnin pričakovati tudi postopno povečevanje dejavnosti trga poslovnih nepremičnin, piše v letnem poročilu geodetske uprave.
Počasi naraščajo tudi cene nepremičnin. Trenutno so cene stanovanj in stanovanjskih hiš še nižje kot pred krizo, a razprodaj stanovanj iz nasedlih projektov ni več, na trg pa prihajajo še zadnje zaloge novogradenj iz preteklih let. Preostala stanovanja tako že dosegajo normalne tržne cene.
V letu 2017 na geodetski upravi pričakujejo postopno umirjanje rasti prometa s stanovanjskimi nepremičninami. Pričakovati je tudi nadaljnjo rast cen stanovanj, hiš in zemljišč za gradnjo - ta bo najhitrejša na območju Obale in v Ljubljani z okolico, kjer je povpraševanje največje in zaradi pomanjkanja novogradenj počasi presega ponudbo.
VIR: STA
Ni komentarjev:
Objavite komentar