Plačana odsotnost z dela – v katerih primerih?

V katerih primerih delavcu pripada plačana odsotnost z dela? Vsem je dobro znano, da ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela v primeru izrabe letnega dopusta, na z zakonom določene praznike in dela proste dneve ter v primeru opravičene odsotnosti iz zdravstvenih razlogov.

Plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin

Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela tudi zaradi osebnih okoliščin.

Sem sodijo lastna poroka, smrt ožjih družinskih članov (zakonec, zunajzakonski partner, otrok, posvojenec, otrok zakonca ali zunajzakonskega partnerja, oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj) in hujša nesreča, ki zadane delavca.

Za vsak naveden primer je skladno z zakonom delavec upravičen do enega prostega plačanega dne. Zaradi osebnih okoliščin pa mu je v letu dni na voljo največ sedem prostih plačanih dni.

Kot rečeno, so v kolektivnih pogodbah lahko določeni tudi drugi primeri (na primer selitev, poroka otroka, rojstvo) ter večje število dni plačane odsotnosti za posamezne primere. Plačana odsotnost z dela delavcu pripada oziroma jo lahko izrabi le ob nastopu primera in ne kadarkoli pozneje.

Poleg omenjenih primerov, ki zadevajo osebne okoliščine, plačana odsotnost z dela delavcu pripada še v primeru izobraževanja – pod določenimi pogoji – in če se udeleži krvodajalske akcije.

Odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije

Zakon določa tudi pravico delavca do odsotnosti z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih. Sem denimo sodi neprofesionalno opravljanje funkcije, v katero je bil izvoljen na državnih ali lokalnih volitvah, če je sodnik porotnik ali član Ekonomsko-socialnega sveta oziroma če opravlja razne vojaške in obrambne obveznosti.

Za tovrstne odsotnosti zakon ne določa pravice do nadomestila plače. Nadomestilo delavcu pripada samo, če poseben predpis, ki ureja opravljanje teh funkcij določa pravico do plačila oziroma povračila stroškov. Plačana odsotnost z dela zaradi sindikalne dejavnosti delavskih predstavnikov z zakonom ni urejena. Praviloma jo določajo kolektivne pogodbe.

Plačana odsotnost z dela v času odpovednega roka

V primeru, če pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, delavcu prav tako pripada plačana odsotnost z dela. In sicer mora delodajalec delavcu v času odpovednega roka omogočiti najmanj dve uri na teden zaradi iskanja nove zaposlitve ter najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na trgu dela preko zavoda za zaposlovanje.

Delo na praznike le izjemoma

Delodajalec lahko omeji delavcu pravico do odsotnosti z dela na praznik ali dela prost dan le izjemoma. In sicer, če delovni proces ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan. Takšno delo se šteje za delo v manj ugodnem delovnem času, za katerega zakon in kolektivne pogodbe določajo poseben dodatek k plači, opozarjajo na Inšpektoratu RS za delo.

VIR: data.si