petek, 20. julij 2018

Primer finančnega inšpekcijskega nadzora: 100.000 evrov dodatnega davka

Finančni inšpekcijski nadzor je pred kratkim doletel neko slovensko podjetje, kjer jih niso bili veseli. Inšpektorji so se namreč zakopali v njihove poslovne knjige in jim zaračunali več kot 100.000 evrov dodatnega davka.

“Finančni inšpekcijski nadzor je ugotovil neupravičeno uveljavljen DDV v višini več kot 87.000 evrov ter neobračunano akontacijo dohodnine več kot 104.000 evrov,” so sporočili iz Finančne uprave RS (FURS).

Finančni inšpekcijski nadzor odkril fiktivne posle in račune

Omenjeni finančni inšpekcijski nadzor je pregledal poslovne knjige zavezanca za leto 2015. Odkrili so, da je v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb previsoko izkazal odhodke v skupnem znesku 364.521,13 evra. Šlo je za stroške obračuna amortizacije, stroške nabave blaga in storitev za namene vlaganj v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti, stroške nabave blaga za zasebne namene in stroške nabave storitev, ki so bili izkazani na podlagi fiktivnih računov. 
 
 Davčni organ je dejansko ugotovil, da je zavezanec prejel in evidentiral več računov za nabavo blaga in storitev za zasebno rabo. Odkrili so tudi več računov, za katere je bilo ugotovljeno, da so posli in računi fiktivni. Na podlagi teh računov je zavezanec neupravičeno uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV v znesku 87.273,90 evra.

Dvignil 132.005 evrov gotovine 

Omenjeni finančni inšpekcijski nadzor je ugotovil, da je bilo s transakcijskih računov zavezanca za davek opravljenih več gotovinskih dvigov denarnih sredstev. Skupen znesek znaša 132.005 evrov. Zavezanec za davek v postopku ni predložil zahtevane dokumentacije ali verodostojnih listin ter kakršnihkoli drugih podatkov, iz katerih bi lahko bilo dejansko razvidno, na podlagi česa in za kakšne namene so bila uporabljena denarna sredstva dvignjena v obliki gotovine. Odmerili so mu dodatno obveznost za plačilo akontacije davka (dohodnine) od drugih dohodkov po 25% stopnji v skupnem znesku 82.293,59 evra. 
 
Zavezanec za davek je zakonitemu zastopniku v obliki plačil računov za nabavo blaga in storitev za zasebne namene izplačal drugi dohodek. Pri tem ni izračunal in plačal akontacije dohodnine od drugih dohodkov kot plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja. Zato mu je davčni organ v inšpekcijskem postopku obračunal in odmeril dodatno obveznost za plačilo akontacije davka (dohodnine) od drugih dohodkov po 25% stopnji v skupni višini 21.927,80 evra.

VIR: www.data.si

torek, 17. julij 2018

Obveznosti zaposlenih – jih poznate?

Obveznosti zaposlenih so bolj redko predmet naših razprav, bolj pogosto pišemo o obveznostih delodajalca. Tako je tudi prav, saj je delavec v delovnem razmerju šibkejša stran, ki jo ščiti zakonodaja.

Obveznosti zaposlenih pa bodo tema današnjega prispevka. Zakon o delovnih razmerjih poudarja, da je v delovnem razmerju vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.

Katere so obveznosti delavca?

Zakon določa naslednje obveznosti zaposlenih do delodajalca:
  • vestno opravljanje dela po navodilih in zahtevah delodajalca v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
  • spoštovanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu,
  • obveznost obveščanja delodajalca o bistvenih okoliščinah in o vseh spremembah podatkov v zvezi z opravljanjem pogodbenih in zakonskih obveznosti,
  • vzdrževati se škodljivih ravnanj, ki bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca,
  • obveznost varovanja poslovne skrivnosti in
  • prepoved konkurence med trajanjem delovnega razmerja (in morda tudi po prenehanju).
Mora delavec opravljati katerokoli delo, ki mu ga naloži delodajalec?

Delavec mora opravljati tisto delo, za katerega se je dogovoril s pogodbo o zaposlitvi. Dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca lahko odkloni, če bi pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev. Delo lahko odkloni tudi, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje.
Opredelitev dela, ki ga je dolžan opravljati delavec po pogodbi, je ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi in se lahko spremeni samo s soglasjem obeh strank. Izjemoma sme delodajalec odrediti delavcu tudi drugo delo, za katerega se sicer nista dogovorila s pogodbo o zaposlitvi, vendar samo v primerih in pod pogoji, določenih z zakonom in kolektivno pogodbo.

Mora delavec opravljati nadure?

Pogodba o zaposlitvi določa efektivni delovni čas. To je čas, v katerem delavec dela: je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo. 
 
Mora delavec zamenjati vrsto in lokacijo dela?

V primerih naravnih ali drugih nesreč ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko začasno spremenita vrsta in kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi tudi brez soglasja delavca. Sprememba dela lahko traja samo toliko časa, dokler trajajo take okoliščine.

Ko ne gre za izjemne okoliščine, lahko delodajalec delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega dela samo izjemoma, pod pogoji, ki jih določajo zakon ali kolektivne pogodbe. To je lahko na primer začasno povečan obseg dela na drugem delovnem mestu, nadomeščanje začasno odsotnega delavca itd. Vendar je pri tem treba upoštevati pogoje, ki jih določa kolektivna pogodba, in zakonske pogoje:
  • Ustrezno delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe kot je določena za delo, ki ga delavec opravlja po pogodi o zaposlitvi. Samo za manjšega delodajalca velja tudi delo z eno ravnjo nižjo izobrazbo.
  • Ustrezen delovni čas, kot je dogovorjen za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
  • Ustrezen kraj: ne sme biti oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
  • Začasno opravljanje drugega dela: največ za tri mesece v koledarskem letu.
  • Plača, kot če bi opravljal svoje delo (če je to za delavca ugodneje, sicer pa plača, ki je določena za drugo delo, če je ta višja).
VIR: data.si

petek, 13. julij 2018

Kako na najbolj primeren način prodati podjetje?

Imate v lasti podjetje, ki ga nameravate prodati? Kako se lotiti prodaje ter pogajanja s potencialnimi kupci in pri tem iztržiti primerno ceno za podjetje ter zadovoljiti potrebe vseh zaposlenih?

Na konferenci o družinskem podjetništvu je Timea Kisuczky Dimkovski iz svetovalnega podjetja PWC podjetnikom predstavila najboljši način prodaje podjetja. Dotaknila se je vseh procesov prodaje – od predpriprave do sestave prodajne ekipe ter določitve načina izhoda iz podjetja. 

Kako prodati družinsko podjetje v čim krajšem roku?

Strokovnjakinja Timea Kisuczky Dimkovski je pojasnila, da obstajajo trije različni načini procesa prodaje podjetja:
  • v proces prodaje povabiš vse potencialne kupce iz celega sveta. V tem primeru zna prodaja trajati več kot leto dni,
  • v proces prodaje povabiš le kupce, ki bi jim želel prodati podjetje. V tem primeru prodaja v večini primerov traja od šest do devet mesecev,
  • odločiš se za ekskluzivno prodajo le enemu kandidatu. Gre za najhitrejši proces, ki ga lahko zaključiš že v šestih mesecih.
Kako se lotiti same prodaje?

Najprej je potrebno določiti prodajno strategijo in pričakovano ceno. Sledi podrobna analiza in ocena vrednosti podjetja ter davčne in prodajne struktre. V naslednji fazi mora prodajalec pripraviti vso potrebno dokumentacijo in prodajne materiale za predstavitev potencialnim kupcev. Nato je na sporedu kontakt s potencialnimi kupci ter pogajanja, v zaključni fazi pa ocena prispelih ponudb, podpis prodajne pogodbe in zaključek prodaje.

Kdaj je najboljši čas za prodajo podjetja?

Po besedah strokovnjakov je najboljši čas za prodajo, ko podjetje še vedno beleži rast, saj kupci kupujejo “prihodnost” podjetja in ne “preteklost”. Če gre za prodajo družinskega podjetja, morajo biti v proces prodaje in odločanja vključeni vsi zaposleni družinski člani. Prodaje podjetja ne smemo tajiti pred njimi. Idealno je, če se vsi strinjajo s prodajo.

Brez ustreznih svetovalcev ne gre

Lastnik podjetja se mora zavedati, da bo sam le stežka vodil celoten proces prodaje. Zato je najboljše, če sestavi prodajno ekipo, ki bo uredila vso papirologijo in brez vpliva emocij določila realno prodajno ceno. Pomembna je izbira kakovostnega svetovalca. Obenem mora identificirati vse težave in potencialne rizike.

Brez zavlačevanja pri pogajanjih! 
 
Podrobno je potrebno določiti strukturo plačila ob prodaji – ali bo kupnina plačana takoj v celoti, ali pa bo šlo za plačilo po obrokih. V pogajanjih s kupci je potrebno specifitirati ali bo dosedanji lastnik še naprej ostal del podjetja za določen čas. Pri pogajanjih ne sme biti zavlačevanja zaradi nepomembnih podrobnosti, saj lahko v tem primeru izgubiš kupca.

Emocijam se ne moremo izogniti

Pri prodaji lastnega podjetja se soočimo tudi s stresom. Z emocijami se moramo spopasti na pravi način. Komunicirati moramo z vsemi deležniki in se izogibati razmišljanju o tem, da se prodaja podjetja ne bo iztekla na želeni način.

VIR: mladipodjetnik.si

torek, 10. julij 2018

Upravljanje s časom – ključ do uspeha

Boljše upravljanje s časom je ključno, če želite v dandanašnjem hitrem tempu uspešno opravljati številne pomembne naloge. 

Določite cilje in prioritete: vsako jutro si določite cilje in razmislite, katere naloge morate opraviti, da boste te cilje dosegli. Razporedite jih po pomembnosti.

Najtežje naloge opravite zjutraj: občutek olajšanja vam bo razjasnil misli in okrepil vnemo za nadaljevanje dnevnih obveznosti.

Obsežne naloge razdelite na manjše dele: se zdi obsežna naloga nemogoča misija in jo zato že dlje prelagate? Razdelite jo na manjše dele oziroma dosegljive cilje in skoraj zagotovo ne boste več odlašali.

Recite »ne«: če nimate časa za klepet ali druge naloge, bodite iskreni. Samo če znate reči »ne«, se boste lahko skoncentrirali na svoje delo.

Dodelite delo drugim: Ne morete in niti ni treba vsega opraviti sami. Delegirajte naloge: dodelite jih – vsaj delno – drugim in dovolite, da vam pomagajo. Številne naloge pa lahko zaupate tudi izkušenim davčnim in pravnim svetovalcem.

Izogibajte se več nalogam hkrati: »multitasking« je beseda, ki jo pogosto slišimo, a žongliranje z več nalogami ni lahko ter povzroča napake. Skoncentrirajte se na eno nalogo naenkrat in jih opravite eno za drugo. 
 
Podobne naloge opravite skupaj: poskusite najprej odgovoriti na vsa elektronska sporočila, nato opraviti vse telefonske klice in tako naprej – opravite vsako skupino podobnih nalog posebej. To je bolj produktivno kot večkratna prekinitev obsežne naloge, da bi vsakokrat odgovorili na eno elektronsko sporočilo.

Ni nujno, da ste popolni: ne zapravljajte časa in energije za vsako malo podrobnost, osredotočite se na celotno sliko.

Uredite svoj delovni kotiček: razmetano delovno mesto ne spodbuja motivacije. Poskrbite, da bo sedenje za delovno mizo prijetno in delo za njo se bo zdelo lažje.

Ne pozabite na odmore: odmori omogočijo organizmu, da zbere dovolj moči za soočanje z nadaljnjim delom. Torej redno si privoščite odmore in se nato spet lotite dela s polno močjo.
 
VIR: www.data.si

četrtek, 05. julij 2018

Odgovornost za stvarne napake pri prodajni pogodbi

Stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec in niso neznatne narave 
 
Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Prodajalec odgovarja tudi za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem. Točka prehoda nevarnosti na kupca je običajno izročitev blaga. 

O stvarni napaki lahko govorimo:
  • če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet;
  • če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana;
  • če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
  • če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.
Prodajalec ne odgovarja za napake iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka, če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s poprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec lahko opazil pri običajnem pregledu stvari. Vendar odgovarja prodajalec tudi za napake, ki bi jih bil kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike.

Pregled stvari in očitne napake

Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče, in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova. Če je bil pregled opravljen v navzočnosti obeh strank, mora kupec takoj sporočiti prodajalcu svoje pripombe zaradi očitnih napak, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova. Če je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preložil, prodajalcu pa je bila ob sklenitvi pogodbe znana ali bi mu morala biti znana možnost takšne nadaljnje odprave, je pregled mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj; kupec mora v tem primeru prodajalca obvestiti o napakah, brž ko je po normalnem teku stvari lahko zvedel zanje od svojih odjemalcev.

Skrite napake

Če se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže, da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh, šteto od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma; sicer izgubi to pravico. Prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo potem, ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena, razen če je bil v pogodbi določen daljši rok.

Če je bilo treba zaradi kakšne napake stvar popraviti, izročiti drugo stvar, zamenjati dele ipd., začno roki teči od izročitve popravljene stvari, izročitve druge stvari, zamenjave delov ipd.

Pravočasno grajanje napake kot predpogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov

Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako in povabiti prodajalca, da stvar pregleda. Če je obvestilo o napaki, ki ga je kupec pravočasno poslal prodajalcu s priporočenim pismom, telegramom ali na kakšen drug zanesljiv način, prispelo z zamudo ali če ga prodajalec sploh ni dobil, se vendarle šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost in prodajalca obvestil.

Kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal, ali obveznost, da bi bil v določenem roku obvestil prodajalca o napaki, in niti tedaj, ko se je napaka pokazala šele po šestih mesecih od izročitve stvari, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.

Pogodbenika lahko omejita ali popolnoma izključita prodajalčevo odgovornost za stvarne napake stvari. V takšnem primeru seveda kupec do prodajalca nima jamčevalnih zahtevkov iz naslova stvarnih napak. Je pa takšno pogodbeno določilo nično, če je bila napaka prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca, kot tudi tedaj, ko mu je prodajalec to določilo vsilil, ker je izkoristil svoj prevladujoč položaj. Kupec, ki se je odpovedal pravici odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari, obdrži zaradi teh napak druge pravice.

Po samem zakonu pa je odgovornost za napake izključena pri prodaji na prisilni javni dražbi.

Pravice kupca

Kupec, ki je pravočasno grajal napako in pravilno obvestil prodajalca, lahko:
  • zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe);
  • zahteva znižanje kupnine;
  • odstopi od pogodbe.
V vsakem izmed teh primerov ima kupec pravico zahtevati povrnitev škode. Poleg tega in neodvisno od tega odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.

Če kupec ne dobi zahtevane izpolnitve pogodbe v primernem roku, obdrži pravico odstopiti od pogodbe ali znižati kupnino.

Kupec lahko odstopi od pogodbe le, če je poprej pustil prodajalcu primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe. Kupec sme odstopiti od pogodbe tudi, ne da bi pustil dodatni rok, če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil, da ne bo izpolnil pogodbe, ali če iz okoliščin danega primera očitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel izpolniti.

Če prodajalec v dodatnem roku ne izpolni pogodbe, je ta razvezana po samem zakonu, vendar jo kupec lahko obdrži v veljavi, če nemudoma izjavi prodajalcu, da pogodba ostaja v veljavi.

Če ima napake le del izročene stvari ali če je bil izročen le del stvari oziroma manjša količina, kot je bila dogovorjena, sme kupec odstopiti od pogodbe le glede tistega dela, ki ima napake, ali le glede tistega dela ali količine, ki manjka.

Kupec sme odstopiti od cele pogodbe le, če dogovorjena količina ali dogovorjena stvar sestavlja celoto, ali če ima kupec sicer opravičen interes, da sprejme dogovorjeno stvar ali količino le v celoti.

Če je prodajalec po vrsti določenih stvari dal kupcu po gospodarski pogodbi večjo količino, kot je bila dogovorjena, kupec pa ne izjavi v primernem roku, da presežek odklanja, se šteje, da je sprejel tudi ta presežek in ga mora plačati po enaki ceni. Če kupec noče sprejeti presežka, mu mora prodajalec povrniti škodo.

Če je z eno pogodbo in za eno kupnino prodanih več stvari ali skupina stvari, napake pa imajo samo nekatere od njih, sme kupec odstopiti od pogodbe le glede teh stvari, ne pa tudi glede drugih. Če pa sestavljajo stvari celoto, tako, da bi bilo škodljivo, če bi se ločile, sme kupec odstopiti od cele pogodbe; če pa od nje vendarle odstopi le glede stvari z napako, sme prodajalec s svoje strani odstopiti od pogodbe tudi glede drugih stvari.

Izguba pravice do odstopa

Kupec izgubi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari, če stvari ne more vrniti ali je ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel. Kupec pa vendarle lahko odstopi od pogodbe zaradi kakšne napake, če je bila stvar popolnoma ali delno uničena ali pa poškodovana zaradi napake, ki opravičuje odstop od pogodbe, ali zaradi kakšnega dogodka, ki ne izvira niti od njega niti od koga drugega, za katerega bi on odgovarjal. To velja tudi, če je bila stvar popolnoma ali delno uničena ali poškodovana zaradi obveznosti kupca, da pregleda stvar, ali če je kupec, še preden je bila napaka odkrita, porabil ali zamenjal del stvari med njeno običajno rabo, kot tudi, če je poškodba ali zamenjava nepomembna. Kupec, ki je zato, ker ni mogel vrniti stvari ali je ni mogel vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel, izgubil pravico odstopiti od pogodbe, obdrži druge pravice, ki mu jih daje zakon zaradi takšne napake.

Znižanje kupnine

Kupnina se zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe. Kupec, ki je dosegel znižanje kupnine zaradi kakšne napake, sme odstopiti od pogodbe ali zahtevati ponovno znižanje kupnine, če se pozneje odkrije še kakšna druga napaka.

Izguba pravic

Pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po enem letu, šteto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen če jih zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti.

Kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po preteku tega roka, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo.

 VIR: https://mybusiness.si/

torek, 03. julij 2018

Obratna sredstva so nujna za tekoče poslovanje vsakega podjetja

Obratna sredstva oziroma rečemo jim tudi gibljiva sredstva so tista sredstva, ki lahko zelo hitro spremenijo svojo obliko. Danes so v eni obliki, jutri lahko že v drugi.

Spremenijo se takrat, ko pride do določene spremembe; ob spremembi zalog, ko pride do izstavljene ali poplačane fakture, ko pride do kratkoročne naložbe, ko se spremeni stanje na TRR itd. Obratna sredstva so torej v nenehnem gibanju, spreminjajo se vsakodnevno. Pri nekaterih dejavnostih se spreminjajo celo iz minute v minuto (npr. lokal, kjer se streže pijača, ali trgovina z živili).

Kaj vse štejemo med obratna sredstva? Sem uvrščamo zaloge, terjatve, kratkoročne finančne naložbe, stroške, ki so bili kratkoročno odloženi, finančna sredstva. Med obratna sredstva tako uvrščamo npr. nek predmet. Ta predmet ima lahko podjetje danes na zalogi, medtem ko že jutri isti predmet uporabi v obliki izvedbe neke storitve, ki jo ponudi strankam. Posledica tega je, da se zmanjša vrednost zalog, medtem ko se vrednost izstavljenih faktur poveča. Obratna sredstva torej obsegajo vsa tista sredstva, ki se jih porabi v krajšem času, torej v času, krajšem od enega leta.
 
Kakšen je pomen obratnih sredstev?
 
Obratna sredstva so pomemben del vsakega podjetja, saj zagotavljajo tekoče poslovanje. Uporabljamo jih v delovnem procesu. Obratna sredstva so sredstva, s katerimi podjetje oblikuje svoje izdelke ali storitve, s katerimi stranka podjetju plača za opravljene storitve, gre tudi za tista sredstva, s katerimi podjetje pokriva razne obveznosti, ki jih ima do drugih podjetij. Tudi stanje na poslovnem računu oziroma na TRR predstavlja obratna sredstva. Gre torej tudi za denar, ki je podjetju na voljo za to, da pokriva določene sprotne stroške in morebitne investicije. Denar se ob preoblikovanju obratnih sredstev pretvori v neko drugo obliko, ki je podjetju na voljo v obliki zalog ali kaj drugega, kar trenutno potrebuje.

Pomanjkanje obratnih sredstev lahko za podjetje predstavlja velik problem. Tak problem se lahko rešuje na različne načine. Recimo tako, da podjetje na banki vzame posojilo.

VIR: mladipodjetnik.si

petek, 29. junij 2018

EUREKA 2018 – spodbude za inovacije z visokim potencialom

Ponovno se je odprla iniciativa EUREKA, v okviru katere lahko slovenska podjetja skupno počrpajo 6.458.247 EUR.
 
Kaj je iniciativa EUREKA?


EUREKA je iniciativa oz. program, ki se izvaja na ravni Evropske unije in nekaterih pridruženih članic. Namen programa je spodbuditi evropsko gospodarstvo, da bi bilo bolj konkurenčno – kar je možno doseči predvsem s povezovanjem in prenosom znanja.
 
 
Pomembno je sodelovanje s tujino

V projektu, ki ga želite prijaviti v program, morata biti vključena vsaj dva partnerja – lahko jih je seveda tudi več – pomembno pa je, da slovensko podjetje za namene izvajanja projekta sklene partnerstvo še vsaj z enim tujim podjetjem, s katerim bo zasledovalo skupen cilj.

Do prijave so torej upravičena podjetja vseh velikosti, kot zunanji izvajalci v projektu pa lahko nastopajo npr. raziskovalne ustanove ali kakšne druge organizacije.

Vsi vključeni partnerji morajo nositi del aktivnosti in stroškov projekta – eno podjetje lahko nosi maksimalno 75 % celotne vrednosti projekta – sofinanciranje pa je odvisno od velikosti podjetja. Če ste veliko podjetje, bodo vaši upravičeni stroški sofinancirani v višini 40 %, če ste mikro, malo ali srednje podjetje, pa v višini 50 %.
 
Kakšen projekt lahko prijavite na razpis EUREKA 2018?

Projekt mora biti raziskovalno-razvojne narave, njegov cilj pa naj bo nov ali izboljšan proizvod, proces ali storitev. Produkt ali storitev lahko razvijate 12 ali 36 mesecev, na trg pa ga morate lansirati najkasneje v dveh letih po zaključku projekta.

Pri kreiranju projektne ideje je treba posebno pozornost nameniti dejstvu, da je projekt skladen s Strategijo pametne specializacije – kar pomeni, da vsak raziskovalno-razvojni projekt ni nujno upravičen do prijave.
 
Preden se odločite za prijavo, torej preverite, ali vsebina vašega projekta sodi v katero izmed naslednjih prednostnih področij: pametna mesta in skupnosti, pametne zgradbe in dom z lesno verigo, mreže za prehod v krožno gospodarstvo, trajnostna pridelava hrane, tovarne prihodnosti, zdravje – medicina, mobilnost, razvoj materialov kot končnih produktov in turizem.
 
Upravičeni stroški projekta

Podobno kot pri večini raziskovalno-razvojnih projektov so upravičeni stroški v okviru razpisa Eureka stroški plač in povračilo stroškov v zvezi z delom zaposlenih, stroški službenih potovanj, povezanih z operacijo, stroški uporabe osnovnih sredstev (amortizacija opreme), nakup opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, stroški storitev zunanjih izvajalcev, naložbe v neopredmetena osnovna sredstva, ki so ali bodo sestavni del razvojnega produkta, ter posredni stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi operacije in se uveljavljajo v pavšalu (največ 15 % upravičenih neposrednih stroškov).

Ob prijavi je pomembno upoštevati še dejstvo, da se projekt, ki ga prijavljate, ni začel izvajati pred oddajo vloge na razpis.

Skrajni rok za oddajo projektov je 11. 7. 2018 do 23:59, zato z dogovori o sodelovanju s tujim/i partnerjem/ji in s pripravo dokumentacije ne gre odlašati.
 
VIR: bankazapodjetnike.si