četrtek, 18. oktober 2018

Katere lastnosti mora imeti dober računovodja?


Računovodski servis dandanes ni več le podporna služba, ki podjetjem enkrat mesečno obračuna plače in prispevke, temveč je pomemben poslovni partner, ki podjetnikom pomaga prepoznavati prepreke in priložnosti na poslovni poti. Digitalizacija poslovanja zahteva tudi nova znanja in spretnosti, ki jih morajo obvladati uslužbenci ponudnikov računovodskih storitev, saj je vodenje poslovnih knjig že praktično v celoti avtomatizirano z zmogljivo programsko opremo. Glede na bliskovit napredek tehnoloških rešitev, si morajo računovodje in finančni strokovnjaki zastaviti ključno karierno vprašanje, ki je: "Kako lahko izkoristim tehnologijo za podporo naročniku?". 
Strateško in kritično razmišljanje
Računalniki so pri obdelavi podatkov zelo natančni in zelo hitri. A na koncu računskega procesa algoritmi prikažejo številke in grafe, ki sami zase podajajo izolirane podatke, za njihovo interpretacijo v širšem kontekstu pa se je še vedno najbolje obrniti na usposobljenega računovodjo z veliko znanja in izkušnjami. Ravno to je prednost strokovnjakov, ki imajo najpogosteje občutek, da jih digitalizacija ogroža. 

 
Tehnološka spretnost
Poleg knjigovodskega in računovodskega znanja je zelo pomembno tudi spremljanje tehnologij, ki jih podjetniki in računovodje uporabljajo pri svojem delu. Ponudniki računovodskih storitev morajo znati strankam svetovati pri izbiri in uporabi primerne programske opreme, ki jim bo olajšala poslovanje, obenem pa tudi zase iskati najprimernejše rešitve za upravljanje večjega števila podatkov. Z dnevno rabo tovrstnih aplikacij prek osebnih računalnikov in mobilnih naprav računovodje pridobijo sposobnost prepoznavanja vzorcev dobre in slabe uporabniške izkušnje, s pridobljenimi izkušnjami pa lahko sodelujejo pri razvoju boljših rešitev, ki podjetnikom lajšajo sprejemanje pomembnih odločitev. 

Komunikativnost
Časi, ko so knjigovodje in računovodje enkrat mesečno od strank prevzeli poslovno dokumentacijo, sicer pa med njimi ni bilo rednejših stikov, so mimo. Pravilo, da mora izvajalec računovodskih storitev delovati čim bolj neopazno, da bi stranki prihranil čim več časa za druga opravila, se je prelevilo v reden stik z naročniki, ki od računovodij pričakujejo sodelovanje pri sprejemanju odločitev in opozarjanje na potencialne težave, pa tudi priložnosti. Zato je ena od najbolj zaželenih lastnosti tudi sposobnost komuniciranja in podajanja informacij na razumljiv in jasen način, ki poslovnežem v pravem času omogoča sprejemanje pomembnih odločitev.
 

Odgovornost
Računovodska dejavnost zahteva visoke etične standarde in izostren čut za odgovornost, saj imajo računovodje ves čas opravka z občutljivimi zaupnimi informacijami svojih strank. Ob vsem tem je kar 57 % slovenskih anketirancev v raziskavi "Računovodje pod pritiskom" pričalo, da so bili izpostavljeni pritisku, da bi delovali v nasprotju s poklicno etiko ali davčno oziroma računovodsko zakonodajo. Zbornica računovodskih servisov se z različnimi ukrepi, kot so Kodeks članov ZRS, Standard izvajalcev računovodskih storitev in Katalog certificiranih računovodskih servisov Slovenije, trudi ohranjati ugled stroke. Največ pa k temu lahko prispeva vsak posameznik, ki v kočljivih situacijah ne popušča pri svojih načelih in se zaveda svoje odgovornosti do stranke, stroke in družbe. 

Želja po učenju

Izobraževanje se za dobrega računovodjo nikoli ne konča. Pridobitev diplome in nekaj let opravljanja osnovnih knjigovodskih in računovodskih nalog sta šele prvi korak na poti do samostojnega učenja, ki je nujno za ohranjanje konkurenčnosti na trgu dela. Veliko vlogo pri pridobivanju novih znanj imajo tudi zaposlovalci. Računovodski servisi, ki želijo strankam ponuditi več kot sorodna podjetja, se zavedajo, da se njihova prednost skriva ravno v strokovni podkovanosti zaposlenih, zato vlaganja v njihovo izobraževanje ne jemljejo kot strošek, ampak kot investicijo. 


Vir: www.gzs.si

ponedeljek, 15. oktober 2018

Razmišljate tudi vi o menjavi vozila?

Boljše gospodarske razmere, nižja brezposelnost in rast mesečnih plač se poznajo tudi na poslovanju slovenskih lizinških družb, saj njihov posel v letošnjem letu cveti.


Lizing osebnih vozil v porastu
Največ posla jim že tradicionalno prinaša lizing osebnih vozil, ki je v porastu. Za menjavo avtomobila se namreč odloča vedno več ljudi, o tem pa po zadnjih podatkih razmišlja že več kot deset odstotkov Slovencev. K temu jih spodbuja tako večji razpoložljivi dohodek kot tudi ugodnejši pogoji in lažji dostop do financiranja.
O pozitivnem dogajanju na trgu pričajo tudi podatki o prvi registraciji novih osebnih vozil. Do avgusta letos je bilo registriranih že 53.559 osebnih vozil, kar je skoraj 5 % več kot v istem obdobju lani. Najbolj popularne so znamke vozil Volkswagen (9.057), Renault (7.728), Škoda (4779), Opel (3256), Fiat (2794), Peugeot (2639), Hyundai (2457) in Citroen (2224).
Večina za nakup vozila nima dovolj lastnega denarja, zato se odloči za lizing. To pomeni, da vozilo kupi lizinška hiša in jim ga nato odda v najem. V primeru finančnega lizinga postanejo lastnik vozila, ko odplačajo zadnji obrok. V primeru operativnega lizinga pa vozilo ob izteku financiranja enostavno vrnejo in odidejo brez obveznosti.
Kupci se sicer najpogosteje odločajo za finančni lizing in redkeje za operativnega.
V prvih šestih mesecih letos je bilo sklenjenih za 363 milijonov evrov novih lizinških poslov z osebnimi vozili, kar je dobrih devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vsega skupaj je bilo sklenjenih 26.436 lizinških pogodb.
Dejstvo je, da so letošnje številke ene najvišjih v zadnjih desetih letih. Kljub temu je realna ocena dogajanja nekoliko zamegljena, saj se mnogi uvozniki in distributerji osebnih vozil odločajo za izvoz za krajši čas registriranih in kasneje odjavljenih vozil.

Manj lažjih, več težjih tovornjakov
Okrevanje slovenskega gospodarstva, ki ga poganjajo naročila iz tujine in vedno večji obseg izvoza, prinaša tudi investicije podjetij v širitev proizvodnje in logistiko.
Vse več je povpraševanja po lizingu komercialnih in tovornih vozil. Od srede minulega leta pa se nekoliko povečuje tudi zanimanje za najem proizvodne opreme in strojev.
V obdobju od januarja do junija je bilo sklenjenih nekaj več kot 1400 lizinških pogodb za lahka komercialna in tovorna vozila (manj kot 3,5 tone) v vrednosti 23,73 milijona evrov. To je skoraj petino manj kot v lanskem letu.
Več podjetij se je raje odločalo za težja komercialna in tovorna vozila (več kot 3,5 tone). Če je bilo lani sklenjenih 2439 pogodb v vrednosti 99 milijonov evrov, se je njihovo število letos povzpelo za 17 odstotkov, torej na 2855 pogodb. Vsega skupaj so bile vredne 120 milijonov evrov.

Povzeto po: www.bankazapodjetnike.si
 

četrtek, 11. oktober 2018

Kako poteka zaposlitev tujca iz tretje države?

Tretje države so države, ki niso članice EU, EGP in Švicarske konfederacije. Državljani tretjih držav, ki želijo bivati in delati v Republiki Sloveniji, morajo pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo zaradi zaposlitve.
Vlogo za enotno dovoljenje za prebivanje in delo morate oddati na upravni enoti. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije mora nato k njej podati soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
Slovenska zakonodaja vsem podjetjem, ki zaposlujejo delavce, nalaga številne obveznosti. 
 
Kdo sploh lahko zaposli tujca iz tretjih držav?
Slovenski delodajalec, ki želi na določeno delovno mesto zaposlovati državljane iz tretjih držav, mora izpolniti naslednje pogoje. Dokazati mora, da:
  • v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb,
  • ni v postopku likvidacije ali stečaja,
  • aktivno posluje.
Za aktivno poslovanje se šteje, če je bila pri njem najmanj najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge že za polni delovni čas zaposlena in vključena v obvezna socialna zavarovanja najmanj ena oseba.
Za aktivno poslovanje se šteje tudi, če je imel v vsakem od zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti podjetja najmanj v višini 10.000 evrov. Ti prilivi morajo biti na transakcijskem računu, odprtem v Republiki Sloveniji.
V obeh primerih je moral ta delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od 6 mesecev, predlagati obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste, če je zaposloval delavce. Na dan vložitve vloge pa ne sme imeti neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.
V primeru delodajalcev, ki so registrirani manj kot šest mesecev, se pogoj za zaposlitev tujca na določeno delovno mesto šteje za izpolnjenega, če je delodajalec pred vložitvijo vloge investiral najmanj 50.000 evrov v dejavnost, v okviru katere bo tujec opravljal delo. Prav tako velja, da v evidenci brezposelnih oseb ne sme biti ustreznih slovenskih kandidatov. Delodajalec tudi ne sme biti v postopku likvidacije ali stečaja. 
 
 
Zaposlitev tujca 
z visoko izobrazbo

Če želi slovenski delodajalec zaposliti tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo, mu ni treba dokazovati, da aktivno posluje. Prav tako mu ni treba investirati 50.000 evrov v dejavnost, v kateri bo zaposlil tujca z visokošolsko izobrazbo.

Izpolniti pa mora naslednje pogoje:
  • pridobiti odgovor Zavoda za zaposlovanje, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb;
  • s tujcem podpisati pogodbo o zaposlitvi za najmanj eno leto, s katero mu bo zagotovil plačo v višini najmanj 1,5-kratnika povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Povzeto po: Data


ponedeljek, 08. oktober 2018

Pozor - prekarno delo vas lahko veliko stane!

Prekarno delo je bilo lani predmet številnih pregledov inšpektorjev za delo. Opravili so 14.541 inšpekcijskih pregledov, ugotovili 29.513 različnih kršitev in na podlagi tega izdali 10.534 različnih ukrepov. Izrekli so za nekaj več kot 3 milijone evrov glob.

Inšpektorji opozarjajo, da je prekarno delo velika težava in da so prav tovrstne kršitve »rdeča nit nadzorov v letu 2018«. Prekarnost oziroma t.i. atipične oblike dela označujejo negotovo, kratkotrajno, začasno in občasno plačano delovno aktivnost. Takšne delovne aktivnosti se lahko opravljajo znotraj delovnega razmerja ali izven delovnega razmerja, navadno na podlagi pogodb civilnega prava (predvsem podjemne in avtorske pogodbe).  
 
Takšno delo odstopa od standarda, ki je redna zaposlitev z vsemi socialnimi, zdravstvenimi in delovnopravnimi pravicami. Zanj so značilni:
  • negotovost,
  • minimalna plača,
  • omejeni socialni prispevki,
  • neplačan dopust in
  • odsotnost drugih pravic, ki pripadajo redno zaposlenim, … 
Katere kršitve so najpogosteje ugotovljene?
  • kršitve s področja plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja,
  • kršitve v zvezi z zaposlovanjem,
  • nepravilnosti v zvezi z evidencami na področju dela in socialne varnosti, 
  • kršitve v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem odmorov in počitkov,
  • opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja.
 
Inšpektorji so v letu 2017 izdali 55 odločb, s katerimi so prepovedali opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, ker so pri 63 inšpekcijskih nadzorih ugotovili opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja. 
 
Prav zaradi te obsežne problematike je bil spremenjen Zakon o inšpekciji dela. Sprememba je prinesla dodatne pristojnosti Inšpektorata RS za delo v primeru ugotovljenih kršitev, s tem pa tudi novo globo. 19. člen zakona določa, da inšpektor prepove opravljanja dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti. Če delodajalec to prepoved krši, se kaznuje za prekršek. Globa lahko znaša do 20.000 evrov za pravno osebo in 2.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe. 
 
Povzeto po: www.data.si
 









petek, 05. oktober 2018

Napake in tveganja, s katerimi se srečujejo mala podjetja

Katera so glavna davčna tveganja za mala podjetja in espeje ter kakšne napake ti največkrat naredijo?

Pravila za mala podjetja niso drugačna od tistih, ki veljajo za velika, a so mala podjetja za tveganja in inšpekcije bolj občutljiva. Tudi zaradi količine stvari, ki jih morajo poznati oziroma obvladati. Poudarek je na številnih administrativnih zahtevah, od sestavin za naročilnico do pravilne ureditve delovnega prostora. Velika podjetja imajo za to zaposlene, medtem ko morajo mala sama obvladati različna področja, da izpolnijo številne zahteve, oziroma to prepustiti zunanjim izvajalcem. 

Pozor pri nepremičninah 

Drugo področje je pravilen in pravočasen obračun dajatev. To je bolj tvegano, ko gre za večje posle, sploh nepremičnine. Nepremičnina ponavadi pomeni večjo kupnino, s tem pa tudi večji obdavčeni znesek, ki je lahko napačno obračunan, zato je napaka toliko večja. Predvsem pri vprašanjih, povezanih z nepremičninami, tako pri najemih kot nakupih, nekateri zaupajo nasvetom izza šanka, vendar pa ima lahko neka malenkost pri prodajnem ali najemnem poslu popolnoma drugačne davčne posledice. Tudi če se podjetniki zavedajo tveganj, včasih ne posvečajo dovolj pozornosti davčni strani posla. Sklepajo velik posel, ki ga želijo z davčne plati rešiti hitro, z levo roko, skoraj mimogrede. A prav posli z nepremičninami dopuščajo veliko možnih rešitev in seveda davčnih posledic, ki jih je nemogoče prediskutirati v pol ure ali eni uri, in to tako, da bi davkov neuki podjetnik zadevo dobro razumel. Za davke si torej vzemite čas, raje na začetku porabite uro več ali si dovolite prespati odločitev. Napačna odločitev ima lahko dolgoročno hujše posledice. 

Poznati je treba davčne posledice poslov 

Velikokrat se še vedno dogaja, da komercialisti in direktorji prepogosto sklenejo pogodbeni dogovor, šele pozneje pa o njem obvestijo računovodjo ali davčnega svetovalca. Zavedati se je treba, da niti računovodja niti davčni svetovalec ne smeta omejevati ali narekovati podjetniške pobude in sklenjenih poslov. Oba sta le podpora poslovnemu odločanju in potem beleženju poslov, obračunavanju dajatev ter poročanju. Za sprejemanje dobrih odločitev je pomembna predvsem dobra informiranost. Zato priporočamo, da se podjetnik oziroma direktor ali komercialist pouči o davčnih posledicah nameravanih poslov, določb v pogodbi. Tudi notar in odvetnik ne vesta vsega, davčni vidik pogodb naj osvetli davčni svetovalec.
Najpogostejše napake podjetij

Navajamo še nekaj težav in napak podjetnikov:
  • težave pri razumevanju pravil o poslovanju med povezanimi osebami: z davčnega vidika so najmanj družinski člani povezane osebe. Podjetniki ne razumejo, da s tem, ko so si dali brezobrestno posojilo, brezplačen najem, brezplačno uporabo in podobno, niso rešili davčnih tveganj;
  • nepoznavanje pogojev, pod katerimi lahko otroci in družinski člani sodelujejo v podjetju; 
  • težave pri razumevanju potrebnih dejanj pri izterjavi in odpisih terjatev, denimo kdaj je odpis terjatev davčno priznan strošek; 
  • davčni vidiki obročnih plačil, nakupov dobroimetja in vrednostnih bonov, davčni vidiki plačevanja najemnin, pri katerih ob poteku obdobja lastništvo brezplačno preide na kupca ...;
  • pravilna uporaba, evidentiranje in davčne posledice uporabe službenih vozil (osebnih in tovornih) v zasebne namene; 
  • nepoznavanje finančnih naložb - kdaj so boniteta, kdaj priznan strošek; 
  • kako pravilno odpustiti delavca, katera plačila delavcem so ugodnejša in davčno varna, kako pravilno obravnavati povračila stroškov (denimo prehrane med delom). 
VIR: UNIJA računovodska hiša d.o.o.

torek, 02. oktober 2018

BDP Slovenije – ugodne napovedi za podjetništvo

Bruto družbeni proizvod oziroma BDP Slovenije je po podatkih Evropske komisije v letu 2017 doživel eno izmed najhitrejših stopenj rasti v Evropski uniji. 
 
To odsevajo tudi ekonomski izgledi v naslednjem letu, torej letos. Petodstotna in celo šestodstotna stopnja rasti BDP Slovenije v zadnjem četrtletju je indikator visoke in ekspanzivne rasti za državo. Evropska komisija napoveduje celo tretje najhitrejšo letno odstotno stopnjo rasti BDP Slovenije med članicami EU za leto 2018 in četrto za leto 2019.

Izvoz 2017: desetino večji

Dejanski izvoz se je v letu 2017 v Sloveniji povečal za več kot 10 odstotkov. Največji del te rasti je bil požet iz evro območja. Povečala se je tudi rast izvoza storitvenega sektorja. Ta je porasel za več kot 9 odstotkov.

Največ izvoza je Slovenija v preteklem letu realizirala s trgovinskimi partnericami iz EU: z Nemčijo, Italijo, Avstrijo in s Hrvaško. Kljub temu je uvoz iz preostalih držav predstavljal 55-odstotni delež. V preteklem letu se je uvoz izdelkov povečal za več kot 10 odstotkov, uvoz storitev pa za več kot 6 odstotkov. 
 
Naložbe v raziskave in razvoj

Slovenija uživa ugled gospodarskega okolja, ki spodbuja investicije v raziskave in razvoj. Med pozitivnimi spodbudami velja omeniti možnost znižanja davčne osnove v višini celotnega (100-odstotnega) zneska vlaganj v raziskave in razvoj v tem obdobju. Seveda največ do višine davčne osnove.
 
Povečanje kreditiranja gospodarstva

Podporo gospodarski rasti je nudilo tudi povečanje kreditiranja s strani bank. In to v gospodarskem okolju, kjer obrestne mere ostajajo nizke. Bančni sistem Slovenije je ocenjen kot dobro kapitaliziran in dobro likvidnostno pozicioniran.

V preteklem letu smo zabeležili tudi rast povsem novih naložbenih projektov oziroma tako imenovani »greenfield investment«.

Slovenija: dobro podporno okolje za podjetnike 
 
Med dokaj zajetno množico institucij, ki podpirajo podjetja, so tudi novo osnovane SPOT točke. Te nudijo podjetnikom in potencialnim podjetnikom brezplačno podporo in storitve v okviru Slovenskih poslovnih točk za obdobje od 2018 do 2022 – SPOT REGIJE 2018-2022.
 
VIR: data.si

četrtek, 27. september 2018

Izključitev družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo

Različne okoliščine in razlogi lahko pripeljejo do tega, da je udeležba družbenika v d. o. o. za druge družbenike neznosna ali celo škodljiva. V takih primerih so prizadeti družbeniki prisiljeni v izstop iz družbe ali se celo odločijo za prenehanje družbe, kar pa ni nujno v njihovem poslovnem interesu. Zato Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) omogoča uporabo ukrepa izključitve družbenika.

Pogoji in način izključitve družbenika

Izključitev družbenika lahko predvideva družbena pogodba. Če družbena pogodba izključitve družbenika ne ureja, ostane le možnost sodne izključitve. Utemeljeni razlogi za izključitev so zlasti krivdno povzročanje škode družbenikom, ravnanje v nasprotju s sklepi skupščine, oviranje rednega delovanje družbe ali pa objektivni, v obliki neodklonljivih ovir na strani družbenika, kot so trajna bolezen ali družinske razmere. Zahteva za izključitev je skrajno sredstvo za saniranje nastalega položaja. Družbenike veže načelo medsebojnega zaupanja in dolžnosti poštenega ravnanja, zato je potrebno pred izključitvijo družbenika opozoriti na kršitve, da bi lahko popravil svoje ravnanje. Prav tako je potrebno preveriti še druge možnosti, kot so na primer prostovoljna prodaja deleža ali prostovoljni odstop.

Izključitev družbenika lahko zahteva vsak družbenik ali več družbenikov skupaj. Poslovodja te možnosti nima, če ni hkrati tudi družbenik. O predlogu za izključitev odloča skupščina, zato mora predlagatelj zahtevo vročiti poslovodji, ki je dolžan v razumem roku sklicati skupščino. Prizadeti družbenik ima pravico odgovoriti na zahtevo in pravico do glasovanja o svoji izključitvi. Odločanje o zahtevi se konča s tem, da skupščina sprejme sklep, s katerim zahtevo sprejme ali zavrne. V obeh primerih mora biti sklep izdan pisno in obrazložen ter vročen predlagatelju, poslovodji in prizadetemu družbeniku. Čeprav ZGD-1 izrecno ne določa pravnega sredstva, je potrebno šteti, da ima predlagatelj, če bi skupščina njegov predlog zavrnila, možnost sodnega varstva. Enako bi bilo treba priznati izključenemu družbeniku.
Usoda družbenikovega poslovnega deleža in pravica do odpravnine

Z izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Z izključitvijo družbenika in prenehanjem njegovega deleža seštevek deležev ne ustreza več osnovnemu kapitalu. Za vzpostavitev stanja v skladu z osnovnim kapitalom družbe je treba bodisi prilagoditi osnovni kapital bodisi z osnovnim kapitalom uskladiti poslovne deleže. Prilagoditev osnovnega kapitala se izvede tako, da se zmanjša osnovni kapital za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka izključenega družbenika, in sorazmerno prilagodi razmerje poslovnih deležev preostalih družbenikov, pri tem pa je treba paziti, da se ohrani minimalna višina predpisanega osnovnega kapitala. V drugem primeru morajo preostali družbeniki v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža izključenega družbenika.

Izključenemu družbeniku ZGD-1 zagotavlja pravico do izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža oziroma pravico do odpravnine. Merila za določitev višine odpravnine v praksi in zakonu niso natančno določena. Najprimernejša, vendar v praksi najtežja pot za določitev odpravnine je sporazum med družbo in družbenikom. V skrajnem primeru pa lahko družbenik uveljavljal sodno varstvo zoper sklep o izključitvi v celoti ali zoper del o določitvi odpravnine.
VIR: https://bankazapodjetnike.si