četrtek, 14. november 2019

Neizkoriščen dopust – kdaj ste upravičeni do nadomestila?

Neizkoriščen dopust je dejstvo, s katerim se ob koncu koledarskega leta sooča veliko zaposlenih.
Letni dopust je pravica delavca, ki se ji ta ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Kakršna koli izjava ali sporazum, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do dopusta ali se dogovoril za odškodnino, je neveljavna, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja, ko imata delavec in delodajalec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust. 


Vsak delavec ima ne glede na to, ali dela za polni ali krajši delovni čas, pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta, na primer:
  • 4-dnevni delovnik: 16 dni
  • 5-dnevni delovnik: 20 dni
  • 5-dnevni delovnik in vsaka druga sobota: 22 dni
  • 6-dnevni delovnik: 24 dni

Dopust je lahko tudi daljši od štirih tednov. O tem določajo morebitni interni akti podjetja, kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, in zakon o delovnih razmerjih.

Pri določanju trajanja letnega dopusta posameznemu delavcu se upošteva več dejavnikov. Med njimi so delovna doba, delovni pogoji, zahtevnost dela, zdravstveno stanje delavca, njegove socialne razmere (število in starost otrok), starost idr. Koliko dni dopusta pripada delavcu glede na posamezno merilo, določajo panožne kolektivne pogodbe.

Neizkoriščen dopust – se mu lahko odpoveste?

Neizkoriščen dopust ni nekaj, čemur se lahko delavec odpove. Tudi morebitna izjava, s katero bi se delavec pravici do dopusta odpovedal, bi bila neveljavna. Se pa lahko delavec in delodajalec dogovorita za denarno nadomestilo za neizkoriščen dopust, a le ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Slovenska zakonodaja (Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1) delavcu in delodajalcu omogoča, da se lahko ob prenehanju delovnega razmerja sporazumeta o nadomestilu za neizkoriščen dopust. ZDR-1 ne predvideva podrobnejših meril. Glede na sodno prakso pa je delavec do denarnega nadomestila za neizkoriščen dopust upravičen ko:
  • v času trajanja delovnega razmerja poda vlogo za letni dopust in jo delodajalec zavrne,
  • ko delavec zaradi objektivnih razlogov (npr. bolniški stalež, smrt…) ne more izrabiti dopusta do izteka pogodbe.
V vseh drugih primerih delavcu ugasneta tako pravica do plačanega dopusta, kot tudi pravica do denarnega izplačila za neizkoriščen dopust.

Stališča sodne prakse slovenskih sodišč pa se bodo v bodoče prav gotovo spremenila oz. dopolnila. Sodišče EU, čigar sodna praksa je za slovenska sodišča obvezujoča, je namreč že v lanskem letu v nekaj primerih odločilo, da morajo delodajalci v primeru prenehanja delovnega razmerja izplačati denarno nadomestilo. Sodišče je odločilo, da delavec pridobljene pravice do plačanega letnega dopusta ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne more samodejno izgubiti samo zato, ker ni podal prošnje za koriščenje dopusta. Delavec izgubi pravico do plačanega letnega dopusta (neizkoriščen dopust) in denarnega nadomestila le:
  • če je letni dopust dejansko imel možnost uveljaviti in
  • če ga je delodajalec pred tem poučil in mu dejansko omogočil pravočasno izrabiti dopust.
Dokazno breme, da je to res storil nosi delodajalec. Neizkoriščen dopust bo po novejši sodni praksi potrebno plačati tudi v primeru smrti. V skladu s pravom EU pravica delavca do plačanega letnega dopusta z njegovo smrtjo ne ugasne, kar pomeni, da lahko za neizkoriščen dopust pokojnika dediči zahtevajo denarno nadomestilo. Tudi če nacionalno pravo tako možnost izključuje se bodo lahko dediči v razmerju do delodajalcev sklicevali neposredno na pravo Evropske unije. 

Neizkoriščen dopust – možnost prenosa

Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti, bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija naslednjega koledarskega leta.
 
Vir: www.data.si

ponedeljek, 11. november 2019

Kako se pripraviti na ohlajanje gospodarstva?

Nihče ne ve, če in kdaj bo prišla naslednja recesija, vendar pa nekatere napovedi že kažejo ohlajanje gospodarske rasti. Dobro je, da se podjetja na to pripravite. Ukrepajte že danes, ko so gospodarske razmere še ugodne, in boste lažje naredili potrebne spremembe v poslovanju.



1. Pripravite si scenarij upada naročil za 20 odstotkov

Ne glede na gospodarske okoliščine je dobro, da imate pripravljene različne scenarije za prihodnje poslovanje. Preverite, kako bi na vaše poslovanje vplivala večja sprememba gospodarske aktivnosti, in pripravite seznam ukrepov, ki jih lahko ob spremembah hitro uvedete. V času, ko vse kaže na ohlajanje aktivnosti, se vprašajte, kaj bi se zgodilo, če vam naročila padejo za 20 odstotkov. 

2. Poskrbite za prilagodljivost stroškov

Bodite pozorni na strukturo stroškov. Če pride do upada gospodarske aktivnosti, je dobro, da ste se sposobni hitro prilagoditi in vas ne bremeni preveč fiksnih stroškov. Skušajte jih nadomestiti z variabilnimi. Tam, kjer je to mogoče (oprema, službena vozila), namesto lastništva uporabite lizing, povežite se s kadrovskimi agencijami in podobno.

3. Zagotovite si denar za ustrezno strukturo pasive

Strukturo pasive (odplačila finančnih obveznosti) prilagodite predvidenemu denarnemu toku. Bistveno je, da ves čas ustvarjate dovolj prostega denarnega toka (za izračun lahko uporabite naše interaktivno orodje kalkulator denarnega toka). Prosti denarni tok naj zadošča vsaj za 150 odstotkov letnih obveznosti do bank. Če ugotovite, da boste glede na predvideni denarni tok v bližnji prihodnosti potrebovali denar, ga zagotovite danes, čeprav ga v tem trenutku še ne potrebujete. Bolje je, če o denarju razmišljajte prej in ne šele takrat, ko vas v to prisilijo razmere. 

4. Nadzorujte obratni kapital

Potrebo po obratnem kapitalu v poslovanju je treba ves čas spremljati in nadzorovati. Podjetja, ki to potrebo učinkovito upravljajo, imajo veliko prednost pred konkurenco. Razmislite o upravljanju likvidnosti tudi s prodajo vaših terjatev. 

5. Zagotovite si najmanj dvomesečno realizacijo v likvidnih sredstvih

Likvidna sredstva, ki jih potrebujete za dvomesečno realizacijo, naj bodo v obliki denarja na računu ali bančnega likvidnostnega kredita ter prilagojena dejavnosti vašega podjetja. Ročnost likvidnostnega kredita naj bo dve do tri leta. Ustrezno likvidnostno varovalo bo prispevalo tudi k dobri bonitetni oceni, saj ta kazalnik pri oceni finančne moči podjetja med drugim upoštevajo tudi tri največje bonitetne agencije – Fitch, Moody's, S&P. 

6. Zagotovite si zadostno »zalogo« ročnosti pri odplačevanju kreditov

Likvidnostno varovalo si lahko zagotovite tudi tako, da glede na svojo dejansko sposobnost odplačevanja kreditov podaljšate njihovo ročnost na daljše obdobje. Varovalo naj obsega približno 30 odstotkov podaljšane ročnosti. Tako si zagotovite časovno in finančno zalogo. Ključno je, da s podaljšano ročnostjo kredita (ali več kreditov) zmanjšujete letno bremenitev prostega denarnega toka. 

7. Poskrbite za zavarovanja poslov

Obvladovanje poslovnih tveganj je pomembno v vseh gospodarskih razmerah, še bolj v času krize, ko so tveganja večja. Zmanjšate jih lahko z instrumenti trgovinskega bančništva in izvedenimi finančnimi instrumenti za zavarovanje valutnih ali obrestnih tveganj. Poskrbite za to, da bodo posli, ki jih sklepate, tudi ustrezno zavarovani. 

8. Poskrbite za razpršenost trgov

Gospodarska kriza redko udari na vseh trgih hkrati ali enako močno. Dobre gospodarske razmere izkoristite za prodor na trge, kjer vidite priložnost. Z internacionalizacijo in razpršenostjo poslovanja boste upad gospodarske aktivnosti na enem od trgov manj občutili, saj boste vire lažje preusmerili tja, kjer je rast (še) pozitivna. 

9. Utrdite odnose s strateškimi partnerji

Ves čas vzdržujte dobre odnose s poslovnimi partnerji, kar je lažje v obdobjih, ko vam gre dobro. Še zlasti bodite pozorni na strateške partnerje, s katerimi boste lahko dolgoročno sodelovali in jih obdržali tudi v manj ugodnih časih. Zanesljivi partnerji bodo pripomogli k ohranjanju stabilnosti in predvidljivosti vašega poslovanja.

Z upoštevanjem priporočil boste podjetja bolje pripravljena na morebitno gospodarsko krizo. Tudi če do upada gospodarske aktivnosti ne bo prišlo, boste v prednosti, saj gre za dobre prakse, ki prispevajo k stabilnemu poslovanju kadar koli, ne glede na gospodarske razmere.
 
Vir: www.nlb.si
Avtor: Andrej Lasič, pomočnik uprave NLB za korporativno in investicijsko bančništvo 

četrtek, 07. november 2019

Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem

Kako uravnotežiti zasebno življenje s kariernim, je za vsakogar težavno, sploh če je v igri lastno podjetje. Oba vidika življenja sta pomembna za nas, prav tako pa vsak občasno zahteva več časa. To pomeni, da drugi vidik lahko trpi. Če imate svoje podjetje, je usklajevanje družinskega s poklicnim življenjem velikega pomena.


Preberite 7 korakov za doseganje pravega ravnovesja.

1. Ustvarite in upoštevajte nekaj osnovnih pravil
Začrtajte meje na poslovnem področju, saj boste le tako ustvarili občutek ravnovesja za vse v vašem zasebnem življenju. Ustvarjanje nekaj osnovnih pravil za družinske člane (tako odrasle kot otroke) vam lahko pomaga pri določitvi realnih pričakovanj o tem, kaj lahko postorite v delovnem dnevu.

Če imate lastno podjetje, boste osnovna pravila morali določiti tudi zase, da zagotovite, da ne delate preveč ali premalo. Te smernice vam lahko pomagajo obvladati morebitne moteče dejavnike. Ne pozabite, da za motnje niso vedno krivi drugi ljudje, temveč se lahko pojavijo v obliki gospodinjskih opravil, TV-ja ali družabnih omrežij.

2. Zastavite si cilje

Ne glede na cilje, ki jih določite, jih lahko dosežete le tako, da trdo delate in jih imate vsak dan v mislih.

Da bi delali kar se da uspešno, jih razdelite v nize manjših ciljev. Začnite s svojo splošno vizijo in ugotovite, kakšni morajo biti vaši dnevni cilji, da dosežete svojo vizijo. Nastavite opomnike v telefonu, redno preverjajte in ovrednotite svoj napredek.

3. Organizirajte se

Ustvarite svoj sistem in rutino, da boste organizirani tako doma kot na delovnem mestu. Za organizacijo si je potrebno vzeti čas in se malce potruditi. Če vaša prva taktika ne deluje, ne obupajte. Ponovno razmislite in poiščite način, ki deluje za vas.

Najtežji del je lahko upoštevanje in izvajanje novega sistema. Ne čakajte, da vam celoten sistem propade, mesečno preglejte stanje. Ali stvari delate, kot ste načrtovali? Če ne, stanje popravite in si prizadevajte za boljšo prakso.

4. Sprejmite spremembe

Vedite, da se bo učinkovitost sistema organizacije sčasoma spremenila. Otroci rastejo, pridobivajo nove veščine in imajo različne potrebe. Kot starš je pomembno, da prepoznate, kdaj lahko otroci prevzamejo več odgovornosti in privilegijev.

Tudi vaše poklicno življenje se razvija. Podjetje ne bo enako leto za letom. Biti morate spretni, iskati nove priložnosti in podjetje spretno usmerjati preko novih izzivov.

Ko imate svoje podjetje, se ti dve vrsti sprememb lahko medsebojno zapletate, ali pa skupaj uspešno rasteta. Odvisno je od tega, kako dobro se načrtujete spremembe, ki so neizogibne.

5. Delajte »ravno prav« časa

Na žalost, »ravno prav« časa ni nujno količina, ki vam je najbolj po godu. To je obseg dela, ki zagotavlja finančno, strokovno in osebno ravnovesje, ki ga iščete. Včasih je težko vedeti, koliko časa je to.

Obdržite svoje splošne življenjske in poklicne cilje v mislih, ko zastavljate urnik dela. Poiščite načine za opravljanje več opravkov hkrati ali pa učinkovitejše možnosti pri ustvarjanju dobička.

6. Ostanite v stiku in nadaljujte z učenjem

Ne dovolite, da bi izgubili stik z novimi strokovnimi dosežki ali pa bi se nehali mrežiti. Potrebnega je nekaj dodatnega napora, vendar je zelo pomembno, da se ne izolirate.

Naročite se na strokovne revije ali pa redno preverjajte novice in spletne strani, povezane z vašim poklicem. Uporabite družabne medije za mreženje znotraj vaše industrije.


7. Poskrbite zase

Ko imate svoje podjetje, se lahko zasebno in poklicno življenje tako prepletata, da nimate časa zase. Pomembno je, da si vzamete čas, saj tako poskrbite za vaše duševno in telesno zdravje. Vadba, ustvarjanje, druženje s prijatelji in podobno so tiste stvari, na katere lahko hitro pozabite. Ne dovolite, da se to zgodi, saj s tem izgubljate ravnovesje v svojem življenju

Prepričajte se, da je čas, ki si ga vzamete, kakovostno preživet z ljudmi, ki jih imate radi.

Vir: www.lon.si

ponedeljek, 04. november 2019

Družinske finance: 7 nasvetov

Ko se odločimo, da bomo ustvarili družino, skupaj z domom in življenjem z ljubljenimi osebami delimo tudi finance in takrat moramo poleg osebnega začeti voditi tudi družinski proračun. Pri tem so nam v pomoč veščine upravljanja osebnih financ, ki jih že imamo, skupno upravljanje družinskih financ pa zahteva nekatere nove razmisleke.

Upravljanje družinskih financ je v marsičem podobno upravljanju osebnih financ, sledi enakim načelom in ciljem, le da je v družini več oseb, s katerimi moramo svoje želje in poglede uskladiti. Družinsko življenje je za posameznika finančno ugodnejše od samskega življenja, saj se zaradi skupnega življenja nekateri stroški razdelijo, zahteva pa še več finančnega načrtovanja. 


Pogovorimo se o skupnih stroških družine

Skupno življenje pomeni, da nekateri stroški življenja postanejo skupni. Prav je, da se finančno breme skupnega življenja razdeli med vse družinske člane, ki služijo prihodke. Bivanje v skupnem domu, skupni obroki doma ali v restavracijah, skupne počitnice in izleti ipd. povzročajo stroške, ki enako bremenijo oba partnerja. Tudi finančna skrb za otroke je odgovornost obeh partnerjev.

Ko se začnemo pogovarjati o skupnih stroških, najprej naredimo seznam vseh izdatkov, mesečnih in tudi letnih, saj so nekateri izdatki sezonski (npr. zavarovanje vozila, nakup kurilnega olja pred začetkom kurilne sezone). Bodimo temeljiti in skušajmo zajeti res vse.

Pogovorimo se, kateri stroški so skupni in kateri ostanejo skrb posameznika. Verjetno je smiselno, da se izdatki za hrano v družini razdelijo enakovredno, po drugi strani pa izdatke za oblačila morda raje zadržimo zase. Ko je seznam narejen, skupne izdatke seštejmo ter naredimo mesečni in letni družinski proračun.

Dogovorimo se, kdo in kako prispeva v družinski proračun ter kdo bo odgovoren za plačevanje

Prihodki med partnerjema se pogosto razlikujejo, prav tako so lahko različni nefinančni prispevki v skupno gospodinjstvo, zato se dogovorimo, kako bomo razdelili stroške skupnega življenja. Nekateri se dogovorijo, da v družinski proračun prispevajo sorazmerno s prihodki, tako da partner z višjimi prihodki prispeva več. Drugi si breme razdelijo enakomerno ali pa vsak prevzame skrb za določeno vrsto stroškov – eden za stanovanje, drugi za hrano in otroke. Morda se s partnerjem tudi dogovorita, da eden v celoti prevzame nefinančno skrb za dom (npr. za čiščenje, prehrano), drugi pa zato v proračun prispeva več. Možnosti je veliko in vsaka je lahko primerna za vašo družino.
Pametno je tudi, da en družinski član prevzame plačevanje skupnih položnic, sicer se lahko zgodi, da v dobri veri »saj je plačal partner« račun ostane neplačan. Tako se lahko prihrani tudi pri stroških plačil.

Ni redko, da v skupnem domu s starši živijo finančno osamosvojeni otroci, in prav je, da tudi oni prispevajo v družinski proračun. Le tako se bodo učili odgovornega ravnanja z denarjem in razumeli, kaj prinaša samostojno življenje.

Izberimo najprimernejše bančne račune znotraj družine

Za upravljanje družinskih financ ne potrebujemo posebnega bančnega računa. Osebni računi so povsem dovolj tudi za družinsko življenje, razmislimo pa o tem, da si navzkrižno dodelimo pooblastila. Kot pooblaščena oseba bomo lahko dostopali do sredstev z računa, tudi če imetnik zaradi kakršnega koli razloga ne bi mogel.

Z vidika družine razmislimo tudi o drugih računih. Morda vsak družinski član ne potrebuje vseh različnih plačilnih kartic, morda je dovolj, da ima žena kartico Mastercard, mož pa kartico Visa. Tako se lahko dopolnjujeta pri plačevanju na plačilnih mestih, ki omogočajo plačilo le z eno od teh.

Naredimo pregled dolgov in premoženja članov družine ter poskrbimo za ustrezna pooblastila in zavarovanja
Poleg skupnih ne pozabimo v pregled vključiti tudi osebnih dolgov in premoženja družinskih članov. Čeprav gre za osebne dolgove, dediči v primeru smrti dolžnika od njega namreč podedujejo tudi njegove dolgove, zato je dobro biti na to pripravljen. Če imate najet kredit, preverite, ali imate sklenjeno tudi zavarovanje za primer smrti, in če tega nimate, ga čim prej sklenite. Sploh v primeru stanovanjskih kreditov, saj je ob smrti dolžnika lahko ogroženo bivališče družine.

Vedno pomislite na družinske člane tudi, ko boste najemali nove kredite. Sklenite ustrezna zavarovanja, dobro pa je vedeti tudi, da lahko s partnerjem najameta kredit ali skleneta življenjsko zavarovanje tudi skupaj in zato ugodneje.
Preverimo in poskrbimo, da bo imel tudi partner dostop do našega osebnega premoženja. Povejmo mu, kje imamo zavarovalne police, pogodbe o sklenitvi varčevalnih računov, borzne račune, ključe sefov in podobno ter mu dodelimo pooblastila, kjer je to mogoče. Pogovorimo se tudi, kako razdeliti premoženje v primeru smrti, in dogovorjeno zapišimo v oporoko.

Poskrbimo za finančne rezerve družine

Tako skrbno, kot smo poskrbeli za osebne finančne rezerve, oblikujmo tudi družinske finančne rezerve. Pametno je, da ima tudi družina nekaj rezerve, s katero lahko pokrijemo morebitne nepričakovane stroške popravil v skupnem stanovanju ali na skupnem vozilu.

V finančno rezervo družine spadajo tudi življenjska in nezgodna zavarovanja družinskih članov, ki družinskim članom zagotavljajo finančno varnost v primeru smrti ali nezgode zavarovalca, ko en del prihodkov družine usahne. V okviru družine razmislimo tudi o oblikovanju finančne rezerve za otroke, da jim zagotovimo socialno varnost, finančno pomoč ob osamosvajanju ali dobro izobrazbo.

Preverimo davčni vidik

Davčni vidik upravljanja družinskih financ je sicer obsežnejše poglavje, ki zahteva samostojno obravnavo, vprašanje, o katerem se s partnerji najpogosteje sprašujemo, pa je uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov. Smiselno je, da dohodninsko olajšavo za vse družinske člane uveljavlja le eden od staršev, in sicer tisti z višjimi prihodki, saj je lestvica olajšav progresivna – za vsakega nadaljnjega družinskega člana je odstotek olajšave višji. Če si želimo s partnerjem olajšavo razdeliti, je bolje, kot da eden uveljavlja enega, drugi drugega otroka skozi vse leto, to, da vsak po pol leta uveljavljata oba otroka.

Svoj odnos do denarja prenesimo na otroke

Otroke že zgodaj začnimo učiti ravnanja z denarjem. Poleg tega, da jim dajemo žepnino, lahko otroke, seveda glede na doseženo starost in zrelost, vključimo v pogovore o družinskih financah. Tudi če še ne prispevajo v družinski proračun, bodo tako spoznavali, kje vse nastajajo stroški, kaj pomeni kredit, kako načrtovati počitnice ipd. 

Vir: www.nlb.si

ponedeljek, 28. oktober 2019

Sistematizacija delovnih mest - je obvezna?

Sistemizacija delovnih mest pomeni natančno opredelitev pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za posamezno vrsto delo. V praksi delodajalci to naredijo v internem splošnem aktu, ki ga imenujejo sistemizacija delovnih mest. 

Sistemizacija delovnih mest ni obvezna za vse delodajalce. Obvezna je le  za delodajalce, ki imajo več kot 10 zaposlenih. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) namreč določa, da je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela, vendar pa ta obveznost ne velja za manjše delodajalce. Manjši delodajalec je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev. 

Sistemizacija delovnih mest in njena objava
Sistemizacija delovnih mest mora biti pri delodajalcu objavljena na način, da lahko do nje dostopajo vsi zaposleni in da jo lahko nemoteno pregledujejo. Delodajalec mora tako vse zaposlene obvestiti o sprejeti sistemizaciji delovnih mest ter vsem zaposlenim omogočiti nemoten dostop do nje.
 
Vsebina sistemizacije delovnih mest

Pri sistemizaciji delovnih mest morajo biti delodajalci zelo natančni. Že vnaprej morajo dobro razmisliti, katera delovna mesta bodo imeli v podjetju, kakšne pogoje bodo postavili za njihovo zapolnitev, kakšne so delovne naloge posameznega delovnega mesta ter kakšne prejemke bo imel delavec, zaposlen na posameznem delovnem mestu. Opozoriti je treba tudi na možnost, ki jo daje ZDR-1, da se pogoji za zaposlitev ne določajo za posamezno delovno mesto, temveč lahko tudi za posamezno vrsto del.

Sistemizacija delovnih mest je nato vodilo pri zaposlovanju novih kadrov in pri prerazporejanju že obstoječih delavcev na druga delovna mesta. Seveda se lahko tudi sistemizacija delovnih mest spreminja in prilagaja delovnemu procesu delodajalca. Vendar je treba o vsaki spremembi obvestiti vse zaposlene in vsako spremembo akta objaviti na način kot prvi akt.
 
Vir: www.data.si

četrtek, 24. oktober 2019

Odlog plačila: kdaj lahko podjetnik zaprosi zanj?

Podjetnik oziroma oseba z dejavnostjo lahko zaprosi za obročno plačilo ali za odlog plačila davka, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, če ga zaradi hujše gospodarske škode ne zmore plačati.

Obročno odplačevanje ali odlog plačila davka sta možnosti, do katere so upravičene tako pravne osebe kot tudi samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.

Davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če:
  • osebam z dejavnostjo grozi hujša gospodarska škoda in
  • bi odlog oziroma obročno plačilo davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. 
 

Definicija hujše gospodarske škode

Osebam z dejavnostjo grozi hujša gospodarska škoda, če so trajneje nelikvidne ali so izgubile sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogle vplivati. Osebe z dejavnostjo so trajneje nelikvidne, če niso sposobne pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjujejo pogojev za začetek enega izmed insolvenčnih postopkov. Odlog ali obročno plačilo davka se jim lahko dovoli tudi, če še niso trajneje nelikvidne, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želijo odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo. 

Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov

Šteje se, da so osebe z dejavnostjo izgubile sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogle vplivati, kadar je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala zaradi naslednjih primerov:
  • začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njihovih ključnih poslovnih partnerjih,
  • ukrepov tuje države, na trgu katere osebe z dejavnostjo ustvarjajo prihodke, zaradi katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti,
  • dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni,
  • neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če izkažejo, da po sodni poti uveljavljajo terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku,
  • izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarjajo večino prihodkov,
  • naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.

Obrazec, s katerim podjetnik zaprosi za obročno plačilo ali za odlog plačila davka, je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS. Osebe z dejavnostjo morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo kriterije za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila davka. To so naslednje listine:
  • bilanca stanja,
  • izkaz poslovnega izida,
  • izpiske o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali vezanih sredstvih pri bankah v tujini za obdobje šestih mesecev pred vložitvijo vloge,
  • izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti,
  • predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja, če se v vlogi sklicujejo na plačilno nedisciplino poslovnih partnerjev,
  • potrdilo o zdravstvenem stanju, kadar je finančna stiska posledica zdravstvenih težav.
Kdaj odlog plačila ni dovoljen?

Davčni organ ne more odobriti odloga oz. obročnega plačila za naslednje obveznosti:
  • akontacije davka,
  • davčni odtegljaj,
  • prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • prispevke za zdravstveno zavarovanje;
  • obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti (terjatve sodišč, upravnih enot, občin itd.),
  • globe in stroške postopka o prekršku,
  • obveznosti, na katere učinkuje postopek zaradi insolventnosti.
Vir: www.data.si

ponedeljek, 21. oktober 2019

Odpravnine delavcem - kdaj jih moramo izplačati?

Odpravnine delavcem – pogosto razlog spora ob prenehanju delovnega razmerja. Razlog za spore je v največji meri v slabem poznavanju zakonodaje na strani delavcev, pa tudi na strani delodajalcev. Tako so pričakovanja delavcev glede odpravnin pogosto v neskladju z njihovimi dejanskimi pravicami. 
 
 
Odpravnine delavcem – koliko različnih vrst obstaja?

Odpravnine delavcem se izplačujejo ob različnih načinih prenehanja delovnega razmerja. Tako poznamo odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi delavcu iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Odpravnina pripada delavcu tudi ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, razen za določene izjeme, kot je npr. iztek pogodbe o zaposlitvi zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca ali za opravljanje javnih del. Do odpravnine so upravičeni tudi delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave. Odpravnina pripada tudi delavcu, ki svojemu delodajalcu poda veljavno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pozabiti pa seveda ne smemo tudi na odpravnino ob upokojitvi.
Vse naštete vrste odpravnin so opredeljene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). 

Odpravnine delavcem – kdaj morajo biti izplačane?

Pogosto vprašanje in tudi kamen spotike med delavci in delodajalci, je vprašanje, kdaj morajo biti odpravnine delavcem izplačane. ZDR-1 v šestem odstavku 108. člena določa, da mora biti odpravnina izplačana delavcu ob prenehanju delovnega razmerja, če ni s kolektivno pogodbo določeno drugače. Navedeno določilo glede odpravnine delavcem se nanaša na odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Glede izplačila odpravnine delavcem ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa ZDR-1 ne vsebuje posebne določbe. Enako velja tudi za izplačilo odpravnine ob izredni odpovedi delavca in izplačilo odpravnine ob upokojitvi. Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da gre pri odpravnini za terjatev delavca do delodajalca, ki je vezana na delovno razmerje. Zato je odpravnino potrebno izplačati ob prenehanju delovnega razmerja. Zamuda delodajalca tako nastopi že prvi naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja.
 
Vir: www.datalab.si