ponedeljek, 29. april 2019

Dodatek za veliko družino pripada vsem velikim družinam!

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki. Upravičenci ga dobijo enkrat letno. Do dodatka za veliko družino je upravičen en od staršev, ki živi z otroki v skupnem gospodinjstvu. 
 

Predvsem pa ne gre spregledati, da je bil z letošnjim letom ukinjen premoženjski cenzus. To pomeni, da dodatek za veliko družino prejmejo vsi upravičenci. Seveda pa morajo te družine izpolnjevati naslednje pogoje v skladu z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1):
  • da gre za družino s tremi ali več otroki;
  • ima eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji;
  • da so otroci mlajši od 18 let oziroma oz. otroci, ki so jih starši dolžni preživljati, a niso starejši od 26. let (če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta).
Dodatka za veliko družino je bil velikim družinam izplačan v petek, 12. 4. 2019.

Dodatek za veliko družino se izplača v enem znesku in je odvisen od števila vzdrževanih otrok:
  • Dodatek za družino s tremi otroki znaša 395 evrov.
  • Dodatek za družino štirimi ali več otroki pa 480 evrov.
Pravica do dodatek za veliko družino se uveljavlja pri centru za socialno delo (CSD), ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine. 

Vlagateljem vloge za otroški dodatek oziroma vloge ob povečanju števila otrok v družini ni treba vlagati posebne vloge. Namreč, za te že CSD odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti. Tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka ali jim pravica do otroškega dodatka ne pripada, pa morajo vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino v tekočem letu za tekoče leto.

Družinam, ki se jim bo do konca leta rodil še tretji otrok bo dodatek za veliko družino izplačan takrat.

Če se staršem s tremi otroki v tekočem letu število otrok v družini poveča, so upravičeni do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki. V tem primeru morajo vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo. Razen če so upravičeni do otroškega dodatka (v tem primeru CSD odloči o pravici do dodatka za veliko družino za razliko po uradni dolžnosti).
 
Vir: www.data.si

četrtek, 25. april 2019

Hramba dokumentov

Ko je obdobje bilanc za preteklo poslovno leto mimo, se nam ponavadi poraja vprašanje, koliko časa se hrani določena dokumentacija. To določajo različni predpisi (ZGD, SRS, ZDavP, DDV).

Spodaj navajamo roke hrambe. 
 
 
Trajna hramba:
  • letna poročila (bilance),
  • plačilne liste in vse kar je povezano z obračunom plač,
  • knjiga sklepov,
  • glavna knjiga in dnevnik.

Za dobo 20 let se hranijo:
  • pogodbe in računi za nakup in prodajo nepremičnin,
  • register osnovnih sredstev.

Za dobo 10 let se hrani:

Vsa dokumentacija, ki ni v sklopu trajne hrambe in dobi 20 let in je bila med letom dostavljena v računovodstvo. Sem torej spada celotna dokumentacija za knjiženje poslovnih dogodkov, kot so izdani računi, prejeti računi, pogodbe o nakupih in prodaji kratkoročnih finančnih naložb in najemu kratkoročnih posojil, obračuni, transakcijski računi.
 
Vir: www.accbox.net

četrtek, 18. april 2019

Dopust - tako in drugače ...

Zdi se, da smo šele včeraj dobro zakorakali v novo leto, pa je že skoraj konec aprila in nekateri so z mislimi že pri poletnem dopustovanju. Naj vas spomnimo, da so vmes še velikonočni in prvomajski prazniki, ki so odlični za koriščenje starega dopusta, če ga je kaj ostalo iz preteklega leta.

Vsem zaposlenim, ne glede na obliko zaposlitve (določen ali nedoločen čas), pripada dopust. Pravica do letnega dopusta je zapisana v Zakonu o delavnih razmerjih (ZDR-1). Tu je opredeljeno tudi trajanje dopusta, vendar je pri tem treba upoštevati še morebitne kolektivne pogodbe in interne akte. 
 

Delavcu, ki je zaposlen celotno koledarsko leto pripada celotni letni dopust. V primeru, da delavec ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu. Pripada mu 1/12 dopusta za vsak mesec zaposlitve, torej če je zaposlen 5 mesecev mu pripada 5/12 dopusta.

Delodajalci morajo delavcem najkasneje do 31. marca koledarskega leta pisno izročiti odmero letnega dopusta, ki je tudi osnova za izplačilo regresa. Pravica do regresa je vezana na pravico do dopusta, ne pa na dejansko izrabo dopusta.

Koliko dopusta pripada zaposlenemu?
 
Po zakonu ima vsak delavec pravico do minimalnega letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od 4 tednov, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. To je zakonski minimum, ki pa ni osnova. Štirje tedni dopusta v delovnih dnevih so lahko drugačni, saj so odvisni od delovnega časa. Na primer delavec, ki dela 5 dni v tednu, 8 ur na dan, ima pravico do najmanj 20 delovnih dni dopusta. Za delavca, ki dela 6 dni v tednu, pa minimalni štiritedenski letni dopust pomeni 24 delovnih dni. Če delavec dela 4 dni na teden, mu pripada minimalno 16 dni dopusta. Če imajo zaposleni neenakomerno razporejen delovni čas in različno število delovnih dni na teden, je treba upoštevati povprečje števila dni na teden, glede na celotno koledarsko leto.

V Zakonu o delavnih razmerjih so določeni tudi dodatni kriteriji, in sicer:
  • Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
  • Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Daljše trajanje letnega dopusta je navadno določeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi ali v splošnem aktu, ki zavezuje delodajalca. Tu so običajno predvideni še dodatni kriteriji za odmero letnega dopusta, na primer zahtevnost delovnega mesta, delovna doba delavca, socialne in zdravstvene razmere itd. Kriterije opredeljujejo kolektivne pogodbe, zato je pred oddajo odmere letnega dopusta treba preveriti tudi pravo kolektivno pogodbo.

Delavcu pripada dopust v celoti, četudi je dalj časa na bolniškem ali porodniškem dopustu oziroma je bil odsoten zaradi nega in varstva otroka. Zakon mu tudi daje pravico izrabe neporabljenega dopusta do 31. decembra naslednjega leta.

Na kakšen način lahko delavec dopust porabi?


Zakon o delavnih razmerjih (ZDR-1) določa tudi pravila za koriščenja dopusta, in sicer:
  • Dopust se lahko izrablja po delovnih dnevih in ne po urah.
  • Delavec ga lahko porabi v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna.
  • Delavec mora v koledarskem letu porabiti najmanj dva tedna dopusta.  
Študijski dopust

Izobraževanje delavcev in pravica do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja je urejena v 170. in 171. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon določa, da ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov delavec v naslednjih primerih:
  • če se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu z določbami 170. člena ZDR-1, torej ga je napotil na izobraževanje delodajalec,
  • če se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v lastnem interesu.

Neposredno na podlagi zakona ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpita, in sicer ob dnevih, ko prvič opravlja izpit. Ta pravica pripada delavcu ne glede na to, če se izobražuje v lastnem interesu, ali če se izobražuje v interesu delodajalca. Razlika je le v tem, da je ta odsotnost plačana, če se izobražuje delavec v interesu delodajalca. Če se izobražuje v lastnem interesu, pa je taka odsotnost z dela neplačana. Za pravilno razlago je treba upoštevati tudi kolektivne pogodbe. 
 
Neplačan dopust

Neplačan dopust delodajalec dodeli na željo delavca. Pri tem ne gre za dopust, temveč za odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače. Če delodajalec delavcu odobri neplačan dopust (lahko ga tudi zavrne), delavec ostane vključen v obvezna socialna zavarovanja, saj mu mora delodajalec vseeno plačevati prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Delodajalec delavcu ne more odtrgati prispevkov od plače, ki jih je delavec dolžan plačevati, kljub svoji odsotnosti. V praksi jih navadno plača delodajalec, delavec pa mu jih povrne.
 
Kaj pa samozaposleni?

Samozaposleni lahko svoje delovne in proste dneve razporejajo glede na svoje potrebe in poslovanje. 
 
Kaj storiti, če nam dopust ostane?

Če delavec v koledarskem letu ne porabi vsega dopusta, ga lahko, v dogovoru z delodajalcem, prenese v naslednje leto in ga koristi najkasneje do 30. junija. V primeru, ko je z delavcem pogodba sklenjena za določen čas, pa je treba način izrabe določiti v pogodbi o zaposlitvi.
 
Vir: www.minimax.si

ponedeljek, 15. april 2019

Medbančni plačilni promet določene dni ne bo deloval


Nedelovanje oz. ne-poslovanje evropskega plačilnega sistema (TARGET2) pomeni, da se ne izvaja medbančni plačilni promet. To je navadno na dneve, ko v določenih evropskih državah praznujejo določene praznike ali, kadar je sistem v vzdrževanju.
 
 
V letošnjem letu nas čaka še nekaj takih dni, ko medbančni plačilni promet ne bo deloval. To so:
19. aprila
22. aprila
1. maja
25. december
26. december

Ker te dni ne bo deloval medbančni plačilni promet, tudi Uprava Republike Slovenije za javna plačila, ne bo izvajala plačilnih storitev.

Na FURS-u opozarjajo, da se obveznosti, ki zapadejo na zgoraj omenjene dneve, ne prenašajo na naslednji dan, ampak morajo biti poravnani najkasneje dan prej, da se šteje za pravočasno poravnano obveznost.
 
Vir: www.data.si


četrtek, 11. april 2019

GDPR po GDPR ...


Nervoza, ki jo je povzročil GDPR, se je umirila, vseeno pa ostaja pri uporabnikih še vedno veliko vprašanj in neznank, kako se spopasti z varovanjem osebnih podatkov. Dejstvo je, da odnos do osebnih podatkov postaja pomembna tema tako v zasebnem kot tudi v poslovnem življenju. Ugled podjetij bo vse bolj odvisen od tega, kakšen odnos imajo do osebnih podatkov zaposlenih in svojih strank. 
Katere so najpogostejše kršitve?

Ena pogostejših kršitev je nepravilna uporaba pooblastil in nedosledno omejevanje dostopa do programov in aplikacij, v katerih podjetja zbirajo osebne podatke. Informacijska varnost predvideva, da organizacije uvedejo sistem pooblastil, na podlagi katerih je jasno, v katere podatke in dokumente sta določenemu zaposlenemu dovoljena vpogled in obdelava. Vsak zaposleni mora torej imeti svoje uporabniško ime in geslo ter omejene dostope, ki so skladni z njegovim delom. In ena hujših kršitev je, če tega v organizacijah ni. Tudi v računovodstvih se velikokrat dogaja, da do osebnih podatkov posameznikov dostopa več ljudi z istim uporabniškim imenom in geslom. 

Kako lahko zmanjšamo ali omilimo tovrstna tveganja?

Smiselno je, da do elektronsko shranjene dokumentacije dodelimo dostope le osebam, ki podatke potrebujejo za svoje delo, pri čemer naj uporabljajo vsak svoje uporabniško ime in geslo.

Inšpektorji v podjetjih vse pogosteje preverjajo urejenost pooblastil in dostopov do elektronskih dokumentov in različnih aplikacij oziroma programov. Pri tem pa preverjajo tudi, ali si zaposleni gesla posojajo.

Kaj lahko naredi vsak zaposleni za večjo varnost?

Pomembno je, da podjetje neprestano opominja zaposlene na varovanje osebnih podatkov. To lahko naredi s pomočjo pisnih pravilnikov, v praksi pa so se najbolje izkazala interna izobraževanja.

Za varnost podatkov v podjetju lahko največ naredijo zaposleni sami. Naštejmo nekaj ukrepov, ki zahtevajo le doslednost zaposlenih.

Zaposleni naj:
  • odgovorno ravnajo s svojimi gesli, digitalnimi potrdili in jih ne delijo z nikomer,
  • spoštujejo politiko čiste mize, pri kateri pazijo, da na mizi ne puščajo dokumentov z osebnimi podatki (pogodbe ali drugo dokumentacijo Za uničevanje dokumentov z občutljivimi podatki naj uporabljajo »uničevalec dokumentov« in jih ne odlagajo v koš za papir,
  • ne puščajo dokumentov v skupnem tiskalniku, temveč naj jih odnašajo sproti,
  • bodo pozorni na pravilo praznega zaslona – naj vedno zaklenejo zaslon, ali si nastavijo ohranjevalnik zaslona, ko zapustijo svoje delovno mesto,
  • računalnike zaklepajo z gesli, ki jih poznajo le sami,
  • bodo pri odhodih na teren pozorni, kje puščajo rokovnike računalnike, USB ključke, na katerih so zapisani podatki o fizičnih osebah.

Še za konec

Odtekanje in kraja podatkov predstavlja vse večje tveganje za vsako podjetje, saj se kibernetski kriminalci zavedajo vrednosti podatkov. Res je, da je glede na podatke iz raziskave kar 75 % primerov, ko so za krajo podatkov krivi zunanji (hekerji), vendar pa so v kar 25 % glavni krivci zaposleni. Eden glavnih krivcev za odtekanje podatkov iz podjetij je posojanje gesel. Po podatkih raziskave kar 49 % zaposlenih deli svoje geslo s kolegi in 52 % jih ne razume tveganja, ki pri tem nastane.

V javnosti lahko večkrat slišimo, da so podatki nova nafta in dejstvo je, da smo šele na začetku poti zbiranja in raziskovanja podatkov. Zato je smiselno in pomembno, da začnemo s podatki čim prej ravnati odgovorno.

Vir: www.minimax.si

ponedeljek, 8. april 2019

Kje lahko najdete nepovratna sredstva v letu 2019?

V letu 2019 bo na voljo nekaj več kot 300 mio EUR nepovratnih sredstev. Nekaj razpisov je že odprtih, ostali pa nas še čakajo. Vas zanima, za kakšne projekte bo letos možno dobiti nepovratna sredstva?
INVESTICIJE
 
Na področju investicij bodo za slovenska podjetja v večini ugodni krediti s subvencionirano obrestno mero in garancijo. V marcu pričakujemo razpis Slovenskega podjetniškega sklada, ki bo ponovno odprl razpis P1 PLUS. SID banka že ima različne posojilne sklade, kot so RRI les, MSP turizem, energetska učinkovitost, razvoj in investicije. Obrestna mera se določi na podlagi bonitetne ocene in zavarovanja, ki ga ponudi prijavitelj.

Za investicije v lesni industriji je trenutno že odprt razpis za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu, kjer so upravičeni stroški za nakup proizvodnih stavb, tehnološke opreme in plač novih zaposlenih. Razpis je namenjen za nove končne produkte in podjetja lahko dobijo do 0,5 mio nepovratnih sredstev ter do 45 % sofinanciranja. V aprilu bo ponovno odprt razpis za razvoj lesarstva na področju polproizvodov, kjer bodo upravičeni stroški za investicije in nove zaposlitve.

Investicije se bodo financirale tudi na ogroženih območjih, in sicer v Pokolpju, Trbovljah, Hrastniku in Pomurju. V kolikor ima podjetje na teh lokacijah sedež ali poslovno enoto, lahko dobi do 0,5 mio nepovratnih sredstev za gradnjo, obnovo ter nakup strojev in opreme.

Ne glede na lokacijo so lahko financirani tudi različni investicijski projekti na področju kmetijstva, tako na primer Ukrep 4.2 financira investicije na področju predelave in dodelave kmetijskih in živilskih produktov. Podjetja lahko dobijo do 3 mio nepovratnih sredstev oziroma do 40 % sofinanciranja za ureditev objektov, nakup opreme ali predelovalnega obrata, ureditev prodajnih in degustacijskih prostorov, namenske aparate za prodajo in podobno.

V kolikor ima podjetje v načrtu investicijo, višjo od 2 mio EUR, in predvideva večje število novih delovnih mest, obstajajo tudi posebni zakoni, ki omogočajo financiranje investicij. Investicije morajo biti na področju predelovalne, storitvene ali raziskovalno‑razvojne dejavnosti.
 
ENERGETSKE SANACIJE

Eko sklad ima odprt razpis za energetske sanacije – te vključujejo različne ukrepe, ki omogočajo prihranke energije, kot so na primer izolacija sten, tal in stropa ali zamenjava oken, vrat, načina ogrevanja, elektromotorjev, sistemov odpadne toplote ipd. Razpis je namenjen podjetjem vseh velikosti, torej tako malim kot velikim, in omogoča 20 % sofinanciranja in do 80 % investicije tudi ugodnega kredita z obrestno mero trimesečni euribor + 0 % pribitka. Razpis spada v shemo de minimis, kar pomeni, da je višina nepovratnih sredstev omejena na 200.000 EUR.
 
TURIZEM

Podjetja, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo in planirajo energetske sanacije, se bodo v letošnjem letu lahko ponovno prijavila na razpis. V kolikor imajo podjetja v planu investicije, ki omogočajo energetsko in snovno učinkovitost, bodo lahko dobila do 70 % sofinanciranja, vendar z omejitvijo do 200.000 EUR, ker gre za podporo po shemi de minimis.

Ponovno se napoveduje razpis za integralne turistične produkte, kjer bo na voljo 2 mio nepovratnih sredstev. Glavni namen razpisa je, da podjetja z razvojem inovativnih integralnih produktov lažje prodrejo na tuje trge ter s tem povečajo število nočitev tujih turistov v Sloveniji. Sofinanciranje bo načeloma do 75 %.
 
RAZISKAVE IN RAZVOJ

Na tem področju je trenutno še vedno odprt razpis RRI, 2. sklop, raziskovalno‑razvojni projekti TRL 6-9, kjer lahko podjetja samostojno ali v konzorciju prejmejo od 100.000 do 500.000 EUR nepovratnih sredstev. Glavni namen je, da se financira podjetja, ki imajo razvojne projekte v fazi prototipa in bodo z razpisom hitreje zaključila razvoj ter trgu ponudila nov produkt, proces ali storitev. Gre za do 45‑odstotno sofinanciranje projektov v trajanju do dveh let. Projekti morajo biti v povezavi s posameznimi tematskimi akcijskimi načrti, ki so pripravljeni v okviru Strategije pametne specializacije v okviru SRIP.

Ponovno se tako kot vsako leto predvideva razpis Eureka, pri katerem lahko podjetja za razvoj novih produktov, storitev in procesov pridobijo do 100.000 EUR letno oz. do 300.000 v treh letih. Podjetja se morajo povezati vsaj z enim tujim partnerjem, ki se enako prijavi v svoji državi s skupnim projektom. Prijavitelja morata tako najkasneje po zaključku projekta rezultat le-tega spraviti na trg.

Treba se je zavedati, da morate pri vseh razvojnih projektih zelo dobro predstaviti inovativnost, predvsem z dobro analizo že obstoječega stanja na trgu ter primerjalno analizo, kje bo vaša nova rešitev boljša od obstoječega. Hkrati je treba razmišljati o širših učinkih, tržnem potencialu ter implementaciji.
 
POVEČANJE KONKURENČNOSTI

V letošnjem letu bo veliko razpisov na področju tako imenovanih vavčerjev, in sicer za zaščito intelektualne lastnine, certifikate kakovosti in poslovne odličnosti, internacionalizacijo, prenos lastništva in statusno preoblikovanje podjetij, digitalizacijo in omogočitvene tehnologije, krožno oz. zeleno gospodarstvo ter prototipiranje. Podjetja bodo lahko dobila do 30.000 EUR letno za različne vavčerje s sofinanciranjem do 60 %.

Do leta 2022 je možno dobiti do 30.000 EUR oz. 70-odstotno sofinanciranje za vzpostavitev in nadgradnjo elektronskega poslovanja s tujimi trgi, in sicer elektronsko izmenjavo med partnerji, digitalizacijo nastopov na sejmih, spletne strani za tuje trge, spletne trgovine, produktno-prodajne videe, krepitev kompetenc – usposabljanja, slednje je tudi obvezna aktivnost.

Prav tako je do leta 2022 je odprt razpis za nastope na mednarodnih sejmih v tujini, kjer lahko podjetje pridobi maksimalno 13.137 EUR subvencije. V juniju se bo odprl razpis za partnerstva, katerega namen je vzpodbuditi partnerstva najmanj treh podjetij, ter JR za krepitev blagovnih znamk. V februarju bo ponovno odprt razpis za poslovne klube. V marcu se bosta odprla razpisa za celovito podporo ukrepom digitalne transformacije, katerega namen je spodbuditi podjetja k celoviti digitalni transformaciji poslovnih procesov/produktov/storitev s postopno integracijo v vse faze poslovnega procesa, in JR za razvoj in implementacijo upravljavskih kompetenc za digitalno transformacijo podjetij, ki bo omogočil pridobitev upravljavskih kompetenc na področju digitalne pismenosti, poznavanja ključnih naprednih tehnologij, razumevanja podatkov, poslovnih modelov in integracije poslovnih rešitev.
Vir: www.bankazapodjetne.si

četrtek, 4. april 2019

Je čas za izplačilo dobička?

Ugotovitev bilančnega dobička ter njegovo razporejanje predstavlja eno temeljnih pravic družbenikov, ki so jo pridobili na podlagi začetnega vložka v družbo. Poleg družbenikov so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi tretje osebe. Prispevek detajlno prikazuje postopek odločanja o realiziranem dobičku družbe, davčne posledice za družbo, ki izplačuje dobiček in način obdavčitve prejemnika.

Pravni vidik izplačila dobička družbenikom

Pravno podlago za ugotovitev dobička ter njegovo razporejanje predstavlja predvsem Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta že v svojih uvodnih določilih predvideva delovanje družb zaradi doseganja dobička na trgu. Ne le da ima koristi od dobička sama družba, do dobička so upravičeni predvsem tudi družbeniki, saj je pravica do udeležbe pri dobičku del njihove premoženjske pravice ob pridobitvi poslovnega deleža v družbi. Poleg družbenikov, so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi druge osebe.
Zakon o gospodarskih družbah delitev dobička omenja v 8. poglavju, v katerem podrobno določa pojem in način oblikovanja bilančnega dobička ter njegovo računovodsko izkazovanje, ter pri posameznih gospodarskih družbah, pri čemer določa pravila glede delitve dobička.
Zakon o gospodarskih družbah v zvezi z razdelitvijo dobička med družbenike družbe z omejeno odgovornostjo določa, da:
  • imajo družbeniki pravico do odločanja o uporabi bilančnega dobička (odločanje na skupščini in sprejetje ustreznega sklepa),
  • imajo družbeniki pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, razen če družbena pogodba ne določa drugače, in
  • se dobiček praviloma deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače.
Ker so navedene določbe dispozitivne narave, je tovrstno ureditev iz Zakona o gospodarskih družbah z družbeno pogodbo mogoče tudi drugače urediti. Tako se lahko z družbeno pogodbo vnaprej določi druge namene, za katere je mogoče porabiti bilančni dobiček družbe z omejeno odgovornostjo (v nasprotju z delniško družbo, pri kateri ZGD-1 natančno določa vrstni red).
Kot omenjeno, so družbeniki zgolj podredno upravičeni do dobička, saj se le-ta lahko porabi za druge namene, npr. pokrivanje prenesene izgube, možna pa je tudi odločitev družbenikov, da se v posameznem letu dobiček sploh ne deli.
Zakon o gospodarskih družbah določa, da se dobiček praviloma deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, vendar je tudi to določbo mogoče zaobiti z drugačno ureditvijo v družbeni pogodbi. Tako je mogoče določiti drugačna razmerja med družbeniki pri udeležbi na dobičku od siceršnjega razmerja med poslovnimi deleži, lahko se določi vrstni red poplačila dobička, določen družbenik je lahko upravičen do udeležbe pri dobičku pod posebnimi pogoji, ipd.
Dobiček se razdeli na podlagi sprejetega sklepa skupščine o delitvi dobička, ki mora vsebovati vse potrebne podatke o družbenikih, družbi, višini bilančnega dobička, namenjenega razdelitvi ter morebitno določilo, da se bilančni dobiček v določeni višini ne bo delil.

Razdelitev dobička tretjim osebam

Delitev dobička družbe je pod določenimi pogoji možna tudi tretjim osebam (npr. delavcem, drugi družbi, fundaciji), vendar le po ustrezni pravni podlagi, kot so različne podjetniške pogodbe, klavzule v sami družbeni pogodbi, in podobno.

Razdelitev dobička v primeru likvidacije družbe

Razdelitev dobička v primeru prenehanja družbe se po Zakonu o dohodnini oziroma Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ne obravnava kot izplačilo dividende, temveč kot kapitalski dobiček. Na podlagi prenehanja družbe in izplačila dobička njenim družbenikom gre namreč za izplačilo, ki predstavlja zmanjšanje družbenikovega lastniškega deleža, zato je v tem primeru potrebno drugačno poročanje, spremenjen pa je tudi sistem obdavčitve.

Obdavčitev prejemnika izplačila dobička, ki je fizična oseba

Kadar je izplačilo dobička opravljeno družbeniku, ki je fizična oseba, se tako izplačana dividenda obravnava po Zakonu o dohodnini kot dohodek iz kapitala in predstavlja dohodek dosežen na podlagi udeležbe fizične osebe v kapitalu izplačevalca. Kot dividenda se obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane osebe plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic. Kot dividende se obdavčuje tudi prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku plačnika; in dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkov investicijskega sklada. Davčna osnova je načeloma dosežena dividenda, davčna osnova pri prikritem izplačilu dobička pa se določi na podlagi primerljive tržne cene.
Dividenda se obdavči po stopnji 25%, navedeno pa predstavlja cedularno, tj. dokončno obdavčitev brez kasnejšega poračuna na letni ravni (dividende niso vključene v letni odmeri dohodnine).
Kadar je izplačevalec dividende slovenska pravna oseba, ta poroča izplačilo dividend z REK-2 obrazcem in plača davčni odtegljaj (25 %). Če pa je izplačevalec dividend tuja pravna oseba, mora slovenski rezident (fizična oseba) dividende sam poročati davčnemu organu z oddajo posebne davčne napovedi, in sicer do konca februarja za preteklo leto. V takem primeru lahko davčni zavezanec uveljavlja tudi že v tujini plačani davek. Posebnosti veljajo, če je prejemnik dividende tuja fizična oseba (torej nerezident RS).
Kadar so pri dobičku udeleženi delavci, ki niso hkrati družbeniki družbe, se tak dohodek ne obravnava kot izplačilo dobička (dividenda), temveč se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo, prispevki za socialno varnost pa se obračunajo in plačajo od celotnega dohodka. Tovrsten dohodek poroča delodajalec na obrazcu REK-1.
Če pa je prejemnik izplačila dobička tretja oseba, ki ni lastniško udeležena v izplačevalcu dobička niti ni v družbi zaposlena, se tako izplačilo obravnava kot drugi dohodek. Davčna osnova je doseženi dohodek, od tega pa se izračuna in plača akontacija dohodnine po stopnji 25% od davčne osnove. Akontacijo dohodnine izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj, če pa izplačevalec ni plačnik davka (npr. tuja družba), mora posameznik drugi dohodek sam ustrezno napovedati od dneva prejema dohodka pri davčnem organu.

Vir: www.accbox.net

ponedeljek, 1. april 2019

Pogodba o zaposlitvi brez odpovednega roka?

Najprej navajamo nekaj vprašanj, na katere vam v nadaljevanju želimo odgovoriti:

  • Ali ste podpisali pogodbo o zaposlitvi, kjer ni naveden odpovedni rok? 
  • Ali to pomeni, da sploh nimate odpovednega roka? 
  • Ali lahko prenehate z delom po pogodbi o zaposlitvi kadarkoli sami to želite?  
  • Ali morate v času odpovednega roka opravljati svoje delo?
Zakon o delovnih razmerjih določa, da delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku.
 
Zakonski odpovedni rok je naveden v Zakonu o delovnih razmerjih.

Pri določitvi pogodbenega odpovednega roka morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določen v Zakonu o delovnih razmerjih ter določila kolektivnega pogodbe. Kolektiva pogodba namreč lahko omogoča daljši odpovedni rok.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je odpovedni rok odvisen od:
  • odpovednega razloga,
  • časa, ko ste zaposleni pri delodajalcu,
  • dejstva, kdo odpoveduje pogodbo o zaposlitvi - pogodbo lahko odpove tako delavec kot delodajalec.
Odpovedni rok v času poskusnega dela

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela odpovedni rok sedem dni.


Odpovedni rok ob redni odpovedi delovnega razmerja

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je odpovedni rok:
  • do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
  • od enega leta zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok.

V primeru, da torej v pogodbi o zaposlitvi ni naveden odpovedni rok, je potrebno upoštevati Zakon o delovnih razmerjih, kjer je naveden odpovedni rok, ki vas zavezuje.

Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Ali moram opravljati delo v času odpovednega roka?

Delavec je v času odpovednega roka v rednem delovnem razmerju pri delodajalcu in je v skladu s pogodbo dolžan opravljati svoje delo. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da delavec ni dolžan opravljati svojega dela v času odpovednega roka, vendar je to mogoče le na podlagi posebnega sporazuma. Tak sporazum mora biti pisen in ni dovolj, da se delavec in delodajalec le ustno dogovorita o tem, da delavcu ni več potrebno opravljati dela v času odpovednega roka.
 
Vir: www.data.si