četrtek, 31. januar 2019

Disciplinski postopek: kako mora potekati?

Delavec mora izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Sicer ga lahko doletijo disciplinski ukrepi. Veste, kakšni disciplinski ukrepi so lahko izrečeni delavcu in kako je treba voditi disciplinski postopek?
 
 
Za kršitev svojih obveznosti je delavec disciplinsko odgovoren. Če na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Velja pa tudi obratno: če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora delodajalec povrniti. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) sicer ureja le minimalne pravice delavcev. Pravice delavcev se v praksi lahko za delavce bolj ugodno urejajo s kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti delodajalca ali pogodbami o zaposlitvi. Kolektivna pogodba pa tudi disciplinski postopek ureja bolj podrobno.

Kakšen disciplinski ukrep lahko doleti delavca?

Temeljna obveznost delavca je izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Če delavec krši te obveznosti, ima delodajalec več možnosti. 
 
Ali delodajalec lahko delavcu izreče denarno kazen?

Denarno kazen, odvzem bonitet ali kakšno drugo disciplinsko sankcijo delodajalec lahko izreče delavcu samo, če tako sankcijo določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Zakon izrecno določa, da se drugih disciplinskih sankcij (denarna kazen, odvzem bonitet, idr.) ne more določiti niti s podjetniško kolektivno pogodbo niti s splošnim aktom delodajalca niti s pogodbo o zaposlitvi. Torej jih delodajalec ne sme izreči, če niso določene v panožni kolektivni pogodbi. 
 
Ali delodajalec lahko delavcu izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja?

Ukrep prenehanja delovnega razmerja se delavcu ne more izreči kot disciplinska sankcija. Lahko pa delodajalec doseže po zakonito vodenem postopku redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za hujše in ponavljajoče kršitve lahko delodajalec zoper delavca ukrepa tako, da sproži postopek redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar ima za posledico prenehanje delovnega razmerja.

Ali lahko disciplinske sankcije spremenijo delovnopravni položaj delavca?

Disciplinske sankcije so v glavnem opominjevalne narave. Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti lahko določajo še druge vrste disciplinskih sankcij poleg opomina, tudi premoženjske narave. Ko delodajalec delavcu izreče disciplinsko sankcijo denarne kazni, je sklep delodajalca – če delavec zoper njega ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva – že izvršilni naslov. Ta se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo.

Vendar Zakon o delovnih razmerjih jasno določa, da disciplinske sankcije ne smejo trajno spremeniti delovnopravnega položaja delavca. Delovnopravni položaj delavca namreč določa veljavna pogodba o zaposlitvi, ta pa se lahko spreminja le s soglasjem pogodbenih strank. Zato se tudi ukrep prenehanja delovnega razmerja ne more delavcu izreči kot disciplinska sankcija. Lahko pa – kot rečeno – delodajalec doseže po zakonito vodenem postopku redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 
 
In če delodajalec noče odpustiti delavca?

Včasih pa delodajalcu ni v interesu, da bi odpustil delavca. Presodi recimo, da so njegove kršitve take vrste, da zadostujejo za izrek disciplinske sankcije, ne pa tudi za odpoved pogodbe. V tem primeru bo delodajalec sprožil disciplinski postopek. V primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti bo delodajalec lahko delavcu izrekel disciplinsko sankcijo opomin. 
 
Vir: www.datalab.si

ponedeljek, 28. januar 2019

Odlog plačila davka: kdaj lahko podjetnik zaprosi zanj?

Podjetnik oziroma oseba z dejavnostjo lahko zaprosi za obročno plačilo ali za odlog plačila davka, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, če ga zaradi hujše gospodarske škode ne zmore plačati.

Obročno odplačevanje ali odlog plačila davka sta možnosti, do katere so upravičene tako pravne osebe kot tudi samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. 
 
Davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če:
  • osebam z dejavnostjo grozi hujša gospodarska škoda in
  • bi odlog oziroma obročno plačilo davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.
Definicija hujše gospodarske škode

Osebam z dejavnostjo grozi hujša gospodarska škoda, če so trajneje nelikvidne ali so izgubile sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogle vplivati. Osebe z dejavnostjo so trajneje nelikvidne, če niso sposobne pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjujejo pogojev za začetek enega izmed insolvenčnih postopkov. Odlog ali obročno plačilo davka se jim lahko dovoli tudi, če še niso trajneje nelikvidne, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želijo odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo. 
 
 
Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov

Šteje se, da so osebe z dejavnostjo izgubile sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogle vplivati, kadar je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala zaradi naslednjih primerov:
  • začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njihovih ključnih poslovnih partnerjih,
  • ukrepov tuje države, na trgu katere osebe z dejavnostjo ustvarjajo prihodke, zaradi katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti,
  • dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni,
  • neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če izkažejo, da po sodni poti uveljavljajo terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku,
  • izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarjajo večino prihodkov,
  • naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.

Obrazec, s katerim podjetnik zaprosi za obročno plačilo ali za odlog plačila davka, je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS. Osebe z dejavnostjo morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo kriterije za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila davka. To so naslednje listine:
  • bilanca stanja,
  • izkaz poslovnega izida,
  • izpiske o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali vezanih sredstvih pri bankah v tujini za obdobje šestih mesecev pred vložitvijo vloge,
  • izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti,
  • predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja, če se v vlogi sklicujejo na plačilno nedisciplino poslovnih partnerjev,
  • potrdilo o zdravstvenem stanju, kadar je finančna stiska posledica zdravstvenih težav.  
 
Kdaj odlog plačila ni dovoljen?

Davčni organ ne more odobriti odloga oz. obročnega plačila za naslednje obveznosti:
  • akontacije davka,
  • davčni odtegljaj,
  • prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • prispevke za zdravstveno zavarovanje;
  • obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti (terjatve sodišč, upravnih enot, občin itd.),
  • globe in stroške postopka o prekršku,
  • obveznosti, na katere učinkuje postopek zaradi insolventnosti. 
Vir: www.datalab.si

četrtek, 24. januar 2019

Lahko delodajalec preverja delavca na bolniškem dopustu?

Ljudje zbolimo ali se poškodujemo, kar je razlog, da ne moremo v službo in ostanemo na bolniški. Temu strokovno rečejo tudi »pojav absentizma«.

Odsotnost zaposlenega z dela predstavlja težavo tudi za zaposlovalca, saj mora za čas bolniške odsotnosti zaposlenega nadomestiti. To je tudi razlog, da se vse več delodajalcev odloči za nadzor zaposlenega, kadar sumijo, da zaposleni ne upošteva navodil pristojnega zdravnika. Nekateri delodajalci celo ugotavljajo, da zaposleni v času svoje (bolniške) odsotnosti opravljajo pridobitno dejavnost ali pa odpotujejo iz kraja bivanja. 
 

Katere informacije mora zaposleni posredovati delodajalcu?

Vsak delavec ob koncu meseca prinese delodajalcu bolniški list, ki ga napiše zdravnik. Na tem obrazcu je napisan razlog zadržanosti (bolezen, poškodba …), kar je pomemben podatek za delodajalca, ki ga potrebuje za obračun nadomestila plače med začasno zadržanostjo.

Če je delavec odsoten več kot 30 dni, njegovo odsotnost presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS. Komisija delavcu izda odločbo, v kateri je poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila, naveden tudi režim gibanja delavca v času odsotnosti.

Vsakemu zaposlenemu pripada nadomestilo plače za bolniško odsotnost, višina nadomestila pa je odvisna od trajanja bolniške odsotnosti. Plačilo bolniške odsotnosti do 30 dni gre v breme delodajalca, nad 30 dni pa v breme ZZZS.

Višina nadomestila glede na razlog zadržanosti do 90 dni:
  • 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi. Pri tem je treba opozoriti, da se poškodba na poti in iz dela ne šteje za poškodbo pri delu že od leta 2013, razen v primeru, ko prevoz organizira delodajalec.
  • 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanje otroka za rehabilitacijo,
  • 70 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodba izven dela po tretji osebi (npr. prometna nesreča, katere povzročitelj je tretja oseba).

V primeru odsotnosti nad 90 dni se odmerni odstotek bolniškega nadomestila zviša za 10%.

Kdaj se lahko delodajalec odloči, da bo izvajal nadzor?

Delodajalec ima kontrolo bolniške odsotnosti do 30 dni običajno opredeljeno v internih pravilnikih, ki mu omogočajo, da ukrepa pri pogostejših izostankih z dela.

Če delodajalec sumi, da zaposleni izkoriščajo bolniško odsotnost za druge namene, se odloči za izvedbo nadzora, kar lahko izvaja sam ali najame detektiva, ki nadzoruje gibanje osebe, ki je bolniško odsotna. Detektivi izvajajo nadzor in zbirajo informacije skladno z Zakonom o detektivski dejavnosti in smejo ob sumu zlorabe od pristojnega zdravnika pridobiti le podatke o obstoju in času trajanja bolniške odsotnosti ter podatke o dovoljenem režimu gibanja, ne smejo pa pridobiti podatkov o režimu zdravljenja.

Kdaj nadzore opravi inšpektor ZZZS?

Kadar je delavec odsoten več kot 30 dni, gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V tem primeru lahko na vrata potrka laični nadzornik (zaposlenec ZZZS), ki ugotavlja, ali se oseba ravna po navodilih osebnega zdravnika.

Nadzornik razpolaga (le) s podatkom, kakšna so navodila zdravnika o režimu gibanja (npr: strogo ležanje, počitek, sprehodi). Nadzornik nato presodi, ali oseba upošteva navodila zdravnika in zapiše svoja opažanja v zapisnik, ki ga morata podpisati oba. V primeru, da je nadzorovana oseba odsotna, pa ugotovitve podpiše le nadzornik.

Pomembno je, kaj napiše zdravnik.

Veliko je zdravstvenih stanj, ki onemogočajo redno delo, vendar pa ne zahtevajo zgolj ležanja. Zato je pomembno, da se vsak bolnik pogovori z zdravnikom, kakšen je najboljši režim zdravljenja. Ali so dovoljeni kratki sprehodi, ali je smiselno bivanje v toplicah ali na morju. To mora biti zapisano in utemeljeno in je sestavni del rehabilitacije. Le v takem primeru lahko oseba zapusti stanovanje ali kraj bivanja.

Dejstvo je, da je kontrola v določenih primerih potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. 110. člen ZDR-1 v 8. alineji namreč določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije. Enako velja tudi, če oseba v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Odsotnost z doma je namreč načeloma mogoča le ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo in na napotene preglede, podatki o tem pa so razvidni iz zdravstvenega kartona. 
 
 
Kot zanimivost: Pridobitev podatka o kršitvi bolniškega dopusta s Facebooka

V brošuri informacijske pooblaščenke je tudi dogovor na naslednje vprašanje:

Ali lahko delodajalec preko Facebooka (gre za javno dostopne podatke glede na ustvarjen profil delavca) pridobi podatke, da je bil delavec v času zadržanosti od dela zaradi bolezni izven kraja bivanja in te podatke uporabi za dokazovanje v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi? 
»Pridobitev (predvsem na način vpogleda v javno dostopni profil in zabeleženja uradnega zaznamka o tem) osebnih podatkov iz javno dostopnih virov (npr. pridobitev fotografije in osebnih podatkov z odprtega Facebook profila delavca) ne pomeni kršitve določb ZVOP-1. Kljub temu je treba opozoriti, da dejstvo, da so določeni osebni podatki javno dostopni, še ne pomeni, da se lahko ti podatki uporabljajo za kakršen koli namen, npr. za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov. Po določbi 16. člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s takšnimi nameni, če zakon ne določa drugače. Uporaba fotografij in podatkov, pridobljenih z odprtega Facebook profila delavca, pri vodenju postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi določb 110. člena ZDR-1 (nespoštovanje navodil zdravnika v času bolniške odsotnosti), po mnenju Informacijskega pooblaščenca ne predstavlja kršitev določb ZVOP-1, saj gre za uporabo podatkov za zakonit namen, določen v 48. členu ZDR-1.« (Več: Informacijski pooblaščenec RS)
 
Vir: www.eracunovodstvo.org


ponedeljek, 21. januar 2019

Napotitev ali službena pot?

Zakon o čezmejnih storitvah je ena izmed novosti v zakonodaji, ki nam še vedno dela preglavice. Ni lahko ločevati, kdaj gre za opravljanje storitev, kdaj za službeno pot. Odgovor pa moramo poznati, če hočemo pravilno plačevati povračila stroškov.
 

Pomagamo si lahko s tremi vprašanji:
 
Zakaj potujemo v drugo državo?

Če bomo tam delali in za tujega kupca opravili storitev, bo to napotitev na delo in opravljanje storitve. Opravilo se bo delo za nekega kupca. V primeru službene poti gre za obisk, srečanje, nakup, izobraževanje in podobno. Opravila se bo naloga za delodajalca. 
 
Predstavljamo na trgu druge države konkurenco?

Če se vključujemo v trg druge države in konkuriramo tamkajšnjim ponudnikom, gre nedvomno za napotitev in opravljanje storitve. Če ne konkuriramo, smo na službeni poti in zgolj “na obisku”. 
 
Kako je s prihodkom?


V primeru napotitve bo ustvarjen prihodek – prejeli bomo plačilo od tujega naročnika. V primeru službene poti ni prihodka in neposredno ni nobenega plačila.
 
To so preprosta vprašanja, s katereimi si lahko pomagate določati ali gre za napotitev na delo v tujino ali za službeno pot. 
 
Povzeto po: www.vizija.si

četrtek, 17. januar 2019

Donacija ali sponzorstvo? Kakšna je razlika?

Nekateri podjetniki in podjetja se odločijo, da bodo del svojega dohodka vrnili nazaj v okolje. S to gesto skrbijo za družbo in okolje, v katerem delujejo. Običajno sredstva podarijo raznim humanitarnim, zdravstvenim, športnim in izobraževalnim institucijam. V praksi so najbolj pogoste donacije in sponzorstva. Razlikovanje med donacijo in sponzorstvom je pomembno predvsem zaradi različne davčne obravnave. 


 Kaj pomeni donacija in kaj sponzorstvo?

Pojem donacije najdemo v Pravilniku o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Donacija je brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi, ki ga prejme zavod, ustanova, verska skupnost, zbornica, reprezentativni sindikat, od fizične ali pravne osebe, brez obveznosti vračila in se ne nanaša na plačilo za proizvode ali storitve. O donacijah govorimo takrat, ko podjetje podari denarna sredstva določeni organizaciji, brez proti usluge. Organizacija, ki prejme donacijo, nima nobene obveznosti do donatorja. Dogovor o donaciji je lahko opredeljen v pogodbi ali v drugem dokumentu. Bistveno pa je, da so iz pogodbe ali drugega dokumenta razvidni sledeči podatki:
  • naziv in status organizacije, ki donacijo prejme,
  • namen zbiranja sredstev in
  • kako bodo sredstva porabljena.

Pojem sponzorstva je pogosto povezan s športom. Športni klubi in posamezni športniki so deležni sponzorstev oziroma finančne podpore, ki jim omogoča nadaljnji razvoj in doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Podjetja in podjetniki, ki prispevajo sredstva, oziroma sponzorji pa za odobrena sredstva zahtevajo proti uslugo, najpogosteje v obliki storitev oglaševanja in promocije. Sodelovanje med sponzorjem in športnikom oziroma športnim klubom se običajno zapiše v pogodbo, kjer se opredeli pravice in obveznosti obeh strani. 

Davčna obravnava donacij

Davek od dohodkov pravnih oseb

Za donatorja so donacije davčno nepriznan odhodek (30. člen ZDDPO-2). To pomeni, da podarjena sredstva ne zmanjšujejo davčne osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Za organizacijo, ki opravlja nepridobitno dejavnost, pa prejeta donacija ni obdavčena, ob izpolnjevanju pogojev iz 9. člena ZDDPO-2 (nepridobitna dejavnost).
Kljub temu, da donacije niso davčno priznan odhodek, pa lahko donator izkoristi olajšavo za donacije (59. člen ZDDPO-2). Donator lahko uveljavi olajšavo v višini 0,3 % obdavčljivega prihodka v posameznem davčnem letu, oz. največ v višini davčne osnove, če:
  • donacijo izplača v denarju ali v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene in
  • donacijo izplača rezidentom Slovenije ali rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, če so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Poleg olajšave v višini 0,3 % obdavčljivega prihodka lahko donator izkoristi še dodatno olajšavo v višini 0,2 % obdavčljivega prihodka. To velja v primeru, če donacijo izplača v denarju ali v naravi za kulturne namene ali pa gre za izplačilo prostovoljnim društvom, ki so ustanovljena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in delujejo v javnem interesu (npr. gasilci).

Če donator zaradi premajhne davčne osnove v določenem poslovnem letu ne more v celoti uveljaviti olajšave za donacije, lahko to stori v naslednjih treh davčnih obdobjih. 

Davek na dodano vrednost (DDV)

Donacije niso predmet obdavčitve z DDV. Donacija namreč ne pomeni opravljanja storitev ali dobave blaga za plačilo (15. člen PZDDV-1). Kot smo že omenili, donator podari sredstva brez povračila v obliki dobave blaga ali opravljanja storitve. 



Davčna obravnava sponzorstev

Davek od dohodkov pravnih oseb

Za razliko od donacij gre pri sponzorstvih za plačilo storitev reklamiranja in promocije. Organizacija ali posameznik, ki prejme sponzorska sredstva, običajno izda račun za opravljene storitve promocije in reklamiranja. Odhodki na podlagi prejetega računa so pri sponzorju davčno priznani, če so (1. in 2. odstavek 29. člena ZDDPO-2):
  • potrebni za pridobitev obdavčljivih prihodkov,
  • neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti,
  • nimajo značaja privatnosti in
  • so v skladu z običajno poslovno prakso.
Organizacija prejeta sponzorska sredstva obravnava kot obdavčljiv prihodek z naslova opravljenih storitev.

Primer: Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo smuči, sponzorira lokalni smučarski klub. V zameno za sponzorska sredstva smučarski klub poskrbi za promocijo podjetja. Za opravljene storitve izstavi račun. Ali so stroški reklame in promocije na podlagi računa smučarskega kluba davčno priznani? Podjetje lahko dokaže, da so stroški promocije potrebni za pridobivanje prihodkov (prodajo smuči) in da gre za običajno poslovno prakso, zato so stroški reklame in promocije davčno priznan odhodek. 

Davek na dodano vrednost (DDV)

Sponzorska sredstva so obdavčena z DDV, saj gre za opravljanje storitev v skladu z 3. členom ZDDV-1. Organizacija, ki prejme sponzorska sredstva, izda račun za opravljene storitve promocije z obračunanim 22 – odstotnim DDV.

Vir: www.minimax.si, avtorica: Mojca Müller


ponedeljek, 14. januar 2019

Učinkovito delo z elektronsko pošto

Elektronska sporočila so od svojega pojava leta 1971 postala eden najpogostejših načinov komunikacije. Skupaj vsak dan pošljemo 112,5 milijard poslovnih emailov. Po neki statistiki v povprečju vsak uporabnik prejme 88 sporočil, pošlje pa jih 34. Ni čudno, da je ena najpogostejših pritožb v moderni pisarni vezana na količino čakajočih neprebranih sporočil. 

Del problema izhaja iz tega, da smo glede dela z emaili prepuščeni sami sebi. Seveda, tudi izven delovnega okolja smo imeli opravka z elektronsko pošto, vendar nas nič ni pripravilo na obseg in način dela, ki ga email zahteva v poslovnem svetu.
Profesionalno usposabljanje na področju dela z elektronsko pošto v veliki večini
sestavljata 2 koraka: "Tukaj sta tvoj email naslov in geslo za dostop." in "Veselo na delo!".

Posledično nastopi situacija, ko prav vsak izmed nas razvije svoj lasten sistem za spopadanje in obdelavo elektronske pošte. Seveda jo imamo nenehno odprto v ozadju – da lahko čim hitreje dostopamo do nje in preverimo, če nas čaka kakšno novo sporočilo. A ni vedno ta pot najboljša.

S poplavo sporočil se spopadamo na različne načine, znaki preobremenjenosti poštnega predala pa so univerzalni. Sporočila se berejo površno, izgubljajo se podrobnosti nalog, nanje pozabimo, v najboljšem primeru pa se spregleda kakšna trivialna informacija.
 
Za učinkovito delo z elektronsko pošto je potrebno določiti nekaj pravil, tako na osebnem nivoju, kot tudi na ravni celotne organizacije.

Najprej si postavite pravilo, kolikokrat na dan naj pogledate v mapo prejete pošte. Tiste navade v smislu "samo na hitro pogledam, če je slučajno kaj nujnega" se probajte izogibati. Že tovrstna kratka motnja je dovolj, da izgubite fokus pri nalogi, ki ste jo sicer opravljali. Raziskave kažejo, da ljudje potrebujemo v povprečju 23 minut, da se ponovno osredotočimo na prvotno nalogo. Kolikokrat na dan je primerno za vas, je odvisno od vašega delovnega mesta, dostikrat je dovolj v maile pogledati le enkrat ali dvakrat dnevno. Obstajajo pa delovna mesta, kjer je to opravilo nujno opraviti vsaj enkrat na uro ali celo pogosteje. To pravilo je torej potrebno prilagoditi glede na konkretno situacijo in delovne naloge. Kakorkoli, pravilo naj bo, da pošto pogledate čim manjkrat, vmes pa se osredotočite na naloge z visoko dodano vrednostjo. 
 
Drugo še pomembnejše pravilo je, da znamo prejeto pošto učinkovito obdelatiNeučinkovito je, da sporočilo preberemo, se seznanimo s tem kaj od nas zahteva, odločimo se, da bomo odgovorili kasneje, ga označimo kot neprebrano in odpremo naslednje sporočilo. Vse, kar smo s tem dosegli je, da bomo čez nekaj časa to sporočilo ponovno odprli, ga ponovno prebrali in ponovno začeli razmišljati, kaj z njim narediti. Po vsej verjetnosti pa smo se nanj spomnili tudi v vmesnem času.

Zato se moramo že ob prvem stiku s sporočilom odločiti, kaj bomo z njim naredili. Dobra praksa je, da sporočil ne puščate v mapi “Prejeto”, ampak jih po obdelavi premaknete v drugo mapo (npr. “Arhiv” ali “Končano”).
 
Naslednje pravilo je, da sporočil ne organizirajte v mape.

Če sporočila razporejate po mapah, potem čas izgubljate trikrat:
  • pri iskanju: študije po pokazale, da sporočilo najhitreje najdemo z iskalnikom, ne z brskanjem po mapah;
  • pri odločanju: za vsako sporočilo morate sprejeti odločitev, kam ga boste uvrstili;
  • pri razporejanju: fizično razporejanje (drag&drop) sporočil v ustrezne mape je odvečno opravilo.
Tudi avtomatični filtri oz. pravila za razporejanje prejetih sporočil zadeve ne rešujejo – nasprotno, saj to pomeni, da imate naenkrat prejeto pošto razdrobljeno na več mest. 
 
In še zadnji nasvet: definirajte proces obdelave sporočil.

Odprite odjemalec za elektronsko pošto. Odprite najstarejše sporočilo v mapi "Prejeto". Odločite se, kaj boste z njim naredili.

Za vsako sporočilo se, takoj ko ga odprete, vprašajte, če od vas zahteva kakšen odziv. Če ne, potem sporočilo arhivirajte ali izbrišite. Če vsebuje informacije, ki jih boste morda potrebovali kdaj v prihodnosti, pa sporočilo shranite med koristno vsebino (referenca).

V primeru, da sporočilo zahteva neko aktivnost v točno določenem terminu (npr. sestanek), jo vpišite v koledar.


Če sporočilo zahteva vaš neposreden odziv, potem si zastavite vprašanje: "Ali lahko nalogo opravim v 2 minutah?" Če je odgovor pritrdilen, potem to naredite takoj. Če ne, potem aktivnost zapišite na seznam nalog, sporočilo premaknite v arhiv in se lotite obdelave naslednjega sporočila.

Povzeto po: www.accbox.net

četrtek, 10. januar 2019

Nadomestilo za neizrabljen dopust - kdaj ga je potrebno izplačati?

Neizrabljen dopust je pogosto pereča tema ob zaključku delovnega razmerja. Pogosto se delodajalci, pa tudi delavci sprašujemo kdaj (bivšemu) delavcu pripada nadomestilo in kdaj ne. 
 
 
Delavec se letnemu dopustu ne more odpovedati

Eno najpomembnejši pravil, ki jih glede letnega dopusta določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), je to, da se delavec ne mora odpovedati pravici do letnega dopusta. Četudi bi torej delavec podal izjavo, s katero bi se odpovedal pravici do letnega dopusta, bi bila ta neveljavna. Prav tako bi bil neveljaven sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen dopust. ZDR-1 pa določa izjemo od tega pravila, in sicer dopušča, da se delavec in delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja sporazumeta, da se delavcu neizrabljen dopust izplača. Tak dogovor je torej možen le ob prenehanju delovnega razmerja.

Delavec mora torej ves dopust, ki mu pripada, tudi izkoristiti. Kaj pa, ko to ni mogoče?

Neizrabljen dopust je pogosto predmet sporov med delodajalcem in delavci. Do takšnega spora je prišlo tudi med delavcem, ki je bil na bolniški od začetka marca 2017. Pred tem datumom pa ni mogel izkoristiti niti dneva dopusta za leto 2017. Delavec je sedaj, še vedno med bolniško odsotnostjo, podal odpoved delovnega razmerja in zahteva nadomestilo za ves neizrabljen dopust. Ali mu pripada?
 
ZDR-1 v 162. členu določa, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Nadalje pa določa, da ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.

Bistveno vprašanje, na katerega je treba odgovoriti je, ali je delavec imel možnost izkoristiti letni dopust in koliko, preden je nastopil bolniško. Če delavec namreč res ni imel možnosti izkoristiti niti enega dneva letnega dopusta v letu 2017, je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust. Predvsem zato, ker bo do izteka odpovednega roka na bolniški in torej dopusta tudi letos ne bo mogel izkoristiti.
 
Povzeto po: www.data.si

ponedeljek, 7. januar 2019

Ima vaše podjetje označevalno tablo?

Označevalna tabla podjetja je tabla, na kateri so zapisani osnovni podatki podjetja. Na Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije svetujejo, da imajo vsa podjetja na svojem sedežu postavljeno označevalno tablo, tudi tista, ki jih zakon k temu izrecno ne zavezuje. 
 
 

Označevalna tabla je obvezna za trgovce in gostince
 
Označevalna tabla je obvezna za tiste podjetnike, ki imajo trgovino. Takšno obveznost za področje trgovinske dejavnosti določa Zakon o trgovini oziroma na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti. Pravilnik tako določa, da mora biti na zunanji strani prodajalne na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom prodajalne.

Za področje gostinske dejavnosti pa Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti določa, da mora gostinski obrat imeti ob vhodu vidno označen naziv firme in sedež gostinca. Označena mora biti tudi vrsto in ime obrata, nastanitveni obrat, ki se kategorizira, pa tudi označbo kategorije.

Označevalna tabla tudi pri drugih podjetjih
 
S predpisi, ki so v pristojnosti Tržnega inšpektorata, na splošno sicer ni določena obveznost podjetnika, da mora objekt, kjer ima podjetje sedež, opremiti z označevalno tablo.

Ne glede na navedeno pa tudi ostalim podjetjem tržni inšpektorji svetujejo, da objekt, v katerem poslujejo, označijo z osnovnimi podatki o podjetju. Na primer vsaj s firmo podjetja. To je pomembno tudi z vidika dobrih poslovnih običajev in lažjega dostopa njihovih strank. 
 
Vir: www.data.si