Prebivalci Izole ustvarijo največ odpadkov

V Sloveniji letno ustvarimo okrog 5,5 milijona ton odpadkov, od tega nekaj manj kot milijon ton komunalnih odpadkov.
Po podatkih iz leta 2016 je slovensko povprečje ustvarjenih odpadkov 476 kilogramov na prebivalca. 

Izolčani (ali bolj pristno Izolani) ustvarijo največ odpadkov na prebivalca

Največ komunalnih odpadkov na prebivalca je nastalo v občini Izola, in sicer 855 kilogramov na prebivalca, najmanj pa v občini Osilnica - 223 kilogramov na prebivalca.
Po količini odpadkov na prebivalca občini Izola sledijo občine Trzin z 800 kilogrami, Bled s 742 kilogrami, Cerklje na Gorenjskem s 725 kilogrami in Jezersko s 709 kilogrami na prebivalca.Najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca pa je ob Osilnici nastalo še v Zavrču z 245 in Cirkulanah z 254 kilogrami na prebivalca. 

Če gledamo statistiko po regijah, je daleč največ odpadkov na prebivalca ustvarila obalno-kraška statistična regija, in sicer 577 kilogramov. Najmanj odpadkov pa je bilo ustvarjeno v zasavski statistični regiji, in sicer 329 kilogrami na prebivalca. Te podatke lahko logično povežemo tudi z obiskovalci določenih občin oziroma regij, ki pa niso prebivalci, a vseeno ustvarjajo odpadke.

Gorenjci pridno ločujejo odpadke, vendar porabijo največ pitne vode

Ločeno so največ komunalnih odpadkov zbrali v gorenjski regiji, in sicer 74 odstotkov, in v podravski statistični regiji 71 odstotkov. Slovensko povprečje kaže, da je bilo leta 2016 ločeno zbranih 67 odstotkov komunalnih odpadkov.
Med okoljske kazalnike spada tudi poraba pitne vode. Leta 2016 je bilo največ vode na prebivalca dobavljene gospodinjstvom na Gorenjskem, in sicer 45 kubičnih metrov, najmanj pa gospodinjstvom v zasavski regiji, in sicer dvakrat manj kot prvim. Največ odpadne vode, kar 97 odstotkov, so pred izpustom iz javne kanalizacije prečistili v zasavski regiji, najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji, 31 odstotkov. 

Vir: www.svetkapitala.delo.si

Zanimivo: obstajajo dejavnosti, kjer ženske prejemajo višje plače kot moški.

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih moških v Sloveniji v letu 2017 je znašala 1.769 evrov. Zaposlene ženske pa so v povprečju prejemale 1.664 evrov bruto plače.
Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v Sloveniji je v letu 2017 znašala 1.721 evrov. To je za 2,1 odstotka več kot v prejšnjem letu. Moški so v povprečju prejemali plačo, ki je višja od slovenskega povprečja, povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk pa je bila nižja od povprečja.

Najvišje bruto plače so v letu 2017 zabeležili v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.461 evrov), najnižje pa v kmetijstvu in lovu ter gozdarstvu in ribištvu (1.331 evrov), gradbeništvu (1.310) in gostinstvu (1.209 evrov). Nad 2.000 evrov bruto plače so bile še v naslednjih dejavnostih:

• oskrba z električno energijo, plinom in paro,
• rudarstvo,
• informacijske in komunikacijske dejavnosti,
• dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti.

V katerih dejavnostih zaslužijo ženske več kot moški? 

 

 

Povprečna mesečna bruto plača žensk je bila v 2017 v skoraj v vseh dejavnostih nižja od povprečne mesečne bruto plače moških. Izjeme so bile dejavnosti, kjer med zaposlenimi prevladujejo moški, vendar ženske v teh dejavnostih opravljajo bolje plačana dela:

• oskrba z vodo,
• ravnanje z odplakami in odpadki,
• saniranje okolja,
• gradbeništvo ter
• promet in skladiščenje.

Kje v Sloveniji so plače med moškimi in ženskami najbolj izenačene?
Povprečna mesečna bruto plača se je v letu 2017 glede na preteklo leto najbolj zvišala v podravski statistični regiji, za 3,4 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača moških in žensk je bila v letu 2017 najbolj izenačena v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (plača moških: 1.698 evrov, žensk pa 1.671 evrov). Najvišja razlika v povprečni mesečni bruto plači med moškimi in ženskami pa je bila v gorenjski in posavski statistični regiji. 

Vir: data.si

5 nasvetov uspešnega podjetnika

Uspešen angleški podjetnik in multimiljarder Richard Branson je nekoč zapisal te nasvete za podjetnike:

1. Veliko poslušajte, malo govorite
Podjetništvo niso samo predstavitve, prodaja in govorjenje. Podjetništvo sloni predvsem na poslušanju. Da bi lahko postali dober podjetnik, morate znati poslušati. Odlične ideje in zamisli boste lahko pridobili iz kar najbolj nenavadnih krajev, zato se naučite dobro poslušati, hkrati pa imejte oči vedno na pecljih. Spodbujajte nenavadne ideje in kasneje, ko boste imeli na voljo zbrane vse ideje, te preglejte in ocenite s pomočjo različnih parametrov.

2. Ne komplicirajte!
Da bi lahko izstopali iz konkurence, morate narediti nekaj radikalnih korakov in storiti to, kar ni storil še nihče.
To, da ste drugačni še ne pomeni, da morate stvari napraviti na zapleten način. V podjetništvu najdete veliko uspešnih ljudi, ki prodajajo čisto preproste produkte.

 

3. Naj bodo zaposleni ponosni na vas in vaše podjetje.
Najboljši zaposleni so tisti, ki spoštujejo podjetje, za katerega delajo in so nanj celo ponosni. Ne pozabite – vsa marketinška kampanja, oglaševanje in trud za promocijo bo zaman, če bodo zaposleni o vašem podjetju širili slabo besedo.
Podjetništvo ni individualen posel, pa čeprav kdaj izgleda tako. 

 

4. Podjetništvo mora biti zabavno!
Če se pri delu ne zabavate, potem nekaj počnete narobe. Če se vsako jutro zbudite z neprijetnim občutkom in se z muko odpravite v podjetje, potem je čas, da napravite nekaj sprememb. Težiti morate k temu, da bo ozračje na delovnem mestu prijetno, saj bodo zaposleni le tako lahko dovolj sproščeni in bodo delali bolj kvalitetno.

5. Začnite znova. In znova.
Ste doživeli neuspeh in vaša prva poslovna ideja ni uspela? Podjetništvo je polno vzponov in padcev. Iz napak se lahko ogromno naučite in pridobite veliko izkušenj, ki vam bodo pomagale v nadaljnjih podjetniških izzivih, zato kar pogumno. Ugotovite, zakaj vam je spodletelo, saj vam bo le tako uspelo, da teh napak v prihodnosti zagotovo ne boste ponovili.

Vir: www.podjetnistvo.si

Katere lastnosti mora imeti dober računovodja?

Računovodski servis dandanes ni več le podporna služba, ki podjetjem enkrat mesečno obračuna plače in prispevke, temveč je pomemben poslovni partner, ki podjetnikom pomaga prepoznavati prepreke in priložnosti na poslovni poti. Digitalizacija poslovanja zahteva tudi nova znanja in spretnosti, ki jih morajo obvladati uslužbenci ponudnikov računovodskih storitev, saj je vodenje poslovnih knjig že praktično v celoti avtomatizirano z zmogljivo programsko opremo. Glede na bliskovit napredek tehnoloških rešitev, si morajo računovodje in finančni strokovnjaki zastaviti ključno karierno vprašanje, ki je: "Kako lahko izkoristim tehnologijo za podporo naročniku?". 

Strateško in kritično razmišljanje
Računalniki so pri obdelavi podatkov zelo natančni in zelo hitri. A na koncu računskega procesa algoritmi prikažejo številke in grafe, ki sami zase podajajo izolirane podatke, za njihovo interpretacijo v širšem kontekstu pa se je še vedno najbolje obrniti na usposobljenega računovodjo z veliko znanja in izkušnjami. Ravno to je prednost strokovnjakov, ki imajo najpogosteje občutek, da jih digitalizacija ogroža. 

 

Tehnološka spretnost
Poleg knjigovodskega in računovodskega znanja je zelo pomembno tudi spremljanje tehnologij, ki jih podjetniki in računovodje uporabljajo pri svojem delu. Ponudniki računovodskih storitev morajo znati strankam svetovati pri izbiri in uporabi primerne programske opreme, ki jim bo olajšala poslovanje, obenem pa tudi zase iskati najprimernejše rešitve za upravljanje večjega števila podatkov. Z dnevno rabo tovrstnih aplikacij prek osebnih računalnikov in mobilnih naprav računovodje pridobijo sposobnost prepoznavanja vzorcev dobre in slabe uporabniške izkušnje, s pridobljenimi izkušnjami pa lahko sodelujejo pri razvoju boljših rešitev, ki podjetnikom lajšajo sprejemanje pomembnih odločitev. 

Komunikativnost
Časi, ko so knjigovodje in računovodje enkrat mesečno od strank prevzeli poslovno dokumentacijo, sicer pa med njimi ni bilo rednejših stikov, so mimo. Pravilo, da mora izvajalec računovodskih storitev delovati čim bolj neopazno, da bi stranki prihranil čim več časa za druga opravila, se je prelevilo v reden stik z naročniki, ki od računovodij pričakujejo sodelovanje pri sprejemanju odločitev in opozarjanje na potencialne težave, pa tudi priložnosti. Zato je ena od najbolj zaželenih lastnosti tudi sposobnost komuniciranja in podajanja informacij na razumljiv in jasen način, ki poslovnežem v pravem času omogoča sprejemanje pomembnih odločitev.
 

Odgovornost
Računovodska dejavnost zahteva visoke etične standarde in izostren čut za odgovornost, saj imajo računovodje ves čas opravka z občutljivimi zaupnimi informacijami svojih strank. Ob vsem tem je kar 57 % slovenskih anketirancev v raziskavi "Računovodje pod pritiskom" pričalo, da so bili izpostavljeni pritisku, da bi delovali v nasprotju s poklicno etiko ali davčno oziroma računovodsko zakonodajo. Zbornica računovodskih servisov se z različnimi ukrepi, kot so Kodeks članov ZRS, Standard izvajalcev računovodskih storitev in Katalog certificiranih računovodskih servisov Slovenije, trudi ohranjati ugled stroke. Največ pa k temu lahko prispeva vsak posameznik, ki v kočljivih situacijah ne popušča pri svojih načelih in se zaveda svoje odgovornosti do stranke, stroke in družbe. 

Želja po učenju
Izobraževanje se za dobrega računovodjo nikoli ne konča. Pridobitev diplome in nekaj let opravljanja osnovnih knjigovodskih in računovodskih nalog sta šele prvi korak na poti do samostojnega učenja, ki je nujno za ohranjanje konkurenčnosti na trgu dela. Veliko vlogo pri pridobivanju novih znanj imajo tudi zaposlovalci. Računovodski servisi, ki želijo strankam ponuditi več kot sorodna podjetja, se zavedajo, da se njihova prednost skriva ravno v strokovni podkovanosti zaposlenih, zato vlaganja v njihovo izobraževanje ne jemljejo kot strošek, ampak kot investicijo. 

Vir: www.gzs.si

Razmišljate tudi vi o menjavi vozila?

Boljše gospodarske razmere, nižja brezposelnost in rast mesečnih plač se poznajo tudi na poslovanju slovenskih lizinških družb, saj njihov posel v letošnjem letu cveti.

Lizing osebnih vozil v porastu

Največ posla jim že tradicionalno prinaša lizing osebnih vozil, ki je v porastu. Za menjavo avtomobila se namreč odloča vedno več ljudi, o tem pa po zadnjih podatkih razmišlja že več kot deset odstotkov Slovencev. K temu jih spodbuja tako večji razpoložljivi dohodek kot tudi ugodnejši pogoji in lažji dostop do financiranja.
O pozitivnem dogajanju na trgu pričajo tudi podatki o prvi registraciji novih osebnih vozil. Do avgusta letos je bilo registriranih že 53.559 osebnih vozil, kar je skoraj 5 % več kot v istem obdobju lani. Najbolj popularne so znamke vozil Volkswagen (9.057), Renault (7.728), Škoda (4779), Opel (3256), Fiat (2794), Peugeot (2639), Hyundai (2457) in Citroen (2224).
Večina za nakup vozila nima dovolj lastnega denarja, zato se odloči za lizing. To pomeni, da vozilo kupi lizinška hiša in jim ga nato odda v najem. V primeru finančnega lizinga postanejo lastnik vozila, ko odplačajo zadnji obrok. V primeru operativnega lizinga pa vozilo ob izteku financiranja enostavno vrnejo in odidejo brez obveznosti.
Kupci se sicer najpogosteje odločajo za finančni lizing in redkeje za operativnega.
V prvih šestih mesecih letos je bilo sklenjenih za 363 milijonov evrov novih lizinških poslov z osebnimi vozili, kar je dobrih devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vsega skupaj je bilo sklenjenih 26.436 lizinških pogodb.
Dejstvo je, da so letošnje številke ene najvišjih v zadnjih desetih letih. Kljub temu je realna ocena dogajanja nekoliko zamegljena, saj se mnogi uvozniki in distributerji osebnih vozil odločajo za izvoz za krajši čas registriranih in kasneje odjavljenih vozil.

Manj lažjih, več težjih tovornjakov

Okrevanje slovenskega gospodarstva, ki ga poganjajo naročila iz tujine in vedno večji obseg izvoza, prinaša tudi investicije podjetij v širitev proizvodnje in logistiko.
Vse več je povpraševanja po lizingu komercialnih in tovornih vozil. Od srede minulega leta pa se nekoliko povečuje tudi zanimanje za najem proizvodne opreme in strojev.
V obdobju od januarja do junija je bilo sklenjenih nekaj več kot 1400 lizinških pogodb za lahka komercialna in tovorna vozila (manj kot 3,5 tone) v vrednosti 23,73 milijona evrov. To je skoraj petino manj kot v lanskem letu.
Več podjetij se je raje odločalo za težja komercialna in tovorna vozila (več kot 3,5 tone). Če je bilo lani sklenjenih 2439 pogodb v vrednosti 99 milijonov evrov, se je njihovo število letos povzpelo za 17 odstotkov, torej na 2855 pogodb. Vsega skupaj so bile vredne 120 milijonov evrov.

Povzeto po: www.bankazapodjetnike.si

 

Kako poteka zaposlitev tujca iz tretje države?

Tretje države so države, ki niso članice EU, EGP in Švicarske konfederacije. Državljani tretjih držav, ki želijo bivati in delati v Republiki Sloveniji, morajo pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo zaradi zaposlitve.
Vlogo za enotno dovoljenje za prebivanje in delo morate oddati na upravni enoti. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije mora nato k njej podati soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
Slovenska zakonodaja vsem podjetjem, ki zaposlujejo delavce, nalaga številne obveznosti. 

 

Kdo sploh lahko zaposli tujca iz tretjih držav?
Slovenski delodajalec, ki želi na določeno delovno mesto zaposlovati državljane iz tretjih držav, mora izpolniti naslednje pogoje. Dokazati mora, da:

• v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb,
• ni v postopku likvidacije ali stečaja,
• aktivno posluje.

Za aktivno poslovanje se šteje, če je bila pri njem najmanj najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge že za polni delovni čas zaposlena in vključena v obvezna socialna zavarovanja najmanj ena oseba.
Za aktivno poslovanje se šteje tudi, če je imel v vsakem od zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti podjetja najmanj v višini 10.000 evrov. Ti prilivi morajo biti na transakcijskem računu, odprtem v Republiki Sloveniji.
V obeh primerih je moral ta delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od 6 mesecev, predlagati obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste, če je zaposloval delavce. Na dan vložitve vloge pa ne sme imeti neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.
V primeru delodajalcev, ki so registrirani manj kot šest mesecev, se pogoj za zaposlitev tujca na določeno delovno mesto šteje za izpolnjenega, če je delodajalec pred vložitvijo vloge investiral najmanj 50.000 evrov v dejavnost, v okviru katere bo tujec opravljal delo. Prav tako velja, da v evidenci brezposelnih oseb ne sme biti ustreznih slovenskih kandidatov. Delodajalec tudi ne sme biti v postopku likvidacije ali stečaja. 

 

 
Zaposlitev tujca 

z visoko izobrazbo

Če želi slovenski delodajalec zaposliti tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo, mu ni treba dokazovati, da aktivno posluje. Prav tako mu ni treba investirati 50.000 evrov v dejavnost, v kateri bo zaposlil tujca z visokošolsko izobrazbo.

Izpolniti pa mora naslednje pogoje:

• pridobiti odgovor Zavoda za zaposlovanje, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb;
• s tujcem podpisati pogodbo o zaposlitvi za najmanj eno leto, s katero mu bo zagotovil plačo v višini najmanj 1,5-kratnika povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.

Povzeto po: Data

Pozor - prekarno delo vas lahko veliko stane!

Prekarno delo je bilo lani predmet številnih pregledov inšpektorjev za delo. Opravili so 14.541 inšpekcijskih pregledov, ugotovili 29.513 različnih kršitev in na podlagi tega izdali 10.534 različnih ukrepov. Izrekli so za nekaj več kot 3 milijone evrov glob.

Inšpektorji opozarjajo, da je prekarno delo velika težava in da so prav tovrstne kršitve »rdeča nit nadzorov v letu 2018«. Prekarnost oziroma t.i. atipične oblike dela označujejo negotovo, kratkotrajno, začasno in občasno plačano delovno aktivnost. Takšne delovne aktivnosti se lahko opravljajo znotraj delovnega razmerja ali izven delovnega razmerja, navadno na podlagi pogodb civilnega prava (predvsem podjemne in avtorske pogodbe).  

 

Takšno delo odstopa od standarda, ki je redna zaposlitev z vsemi socialnimi, zdravstvenimi in delovnopravnimi pravicami. Zanj so značilni:

• negotovost,
• minimalna plača,
• omejeni socialni prispevki,
• neplačan dopust in
• odsotnost drugih pravic, ki pripadajo redno zaposlenim, … 

Katere kršitve so najpogosteje ugotovljene?

• kršitve s področja plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja,
• kršitve v zvezi z zaposlovanjem,
• nepravilnosti v zvezi z evidencami na področju dela in socialne varnosti, 
• kršitve v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem odmorov in počitkov,
• opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja.

 

Inšpektorji so v letu 2017 izdali 55 odločb, s katerimi so prepovedali opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, ker so pri 63 inšpekcijskih nadzorih ugotovili opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja. 

 

Prav zaradi te obsežne problematike je bil spremenjen Zakon o inšpekciji dela. Sprememba je prinesla dodatne pristojnosti Inšpektorata RS za delo v primeru ugotovljenih kršitev, s tem pa tudi novo globo. 19. člen zakona določa, da inšpektor prepove opravljanja dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti. Če delodajalec to prepoved krši, se kaznuje za prekršek. Globa lahko znaša do 20.000 evrov za pravno osebo in 2.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe. 

 

Povzeto po: www.data.si

 

Napake in tveganja, s katerimi se srečujejo mala podjetja

Katera so glavna davčna tveganja za mala podjetja in espeje ter kakšne napake ti največkrat naredijo?

Pravila za mala podjetja niso drugačna od tistih, ki veljajo za velika, a so mala podjetja za tveganja in inšpekcije bolj občutljiva. Tudi zaradi količine stvari, ki jih morajo poznati oziroma obvladati. Poudarek je na številnih administrativnih zahtevah, od sestavin za naročilnico do pravilne ureditve delovnega prostora. Velika podjetja imajo za to zaposlene, medtem ko morajo mala sama obvladati različna področja, da izpolnijo številne zahteve, oziroma to prepustiti zunanjim izvajalcem. 

Pozor pri nepremičninah 

Drugo področje je pravilen in pravočasen obračun dajatev. To je bolj tvegano, ko gre za večje posle, sploh nepremičnine. Nepremičnina ponavadi pomeni večjo kupnino, s tem pa tudi večji obdavčeni znesek, ki je lahko napačno obračunan, zato je napaka toliko večja. Predvsem pri vprašanjih, povezanih z nepremičninami, tako pri najemih kot nakupih, nekateri zaupajo nasvetom izza šanka, vendar pa ima lahko neka malenkost pri prodajnem ali najemnem poslu popolnoma drugačne davčne posledice. Tudi če se podjetniki zavedajo tveganj, včasih ne posvečajo dovolj pozornosti davčni strani posla. Sklepajo velik posel, ki ga želijo z davčne plati rešiti hitro, z levo roko, skoraj mimogrede. A prav posli z nepremičninami dopuščajo veliko možnih rešitev in seveda davčnih posledic, ki jih je nemogoče prediskutirati v pol ure ali eni uri, in to tako, da bi davkov neuki podjetnik zadevo dobro razumel. Za davke si torej vzemite čas, raje na začetku porabite uro več ali si dovolite prespati odločitev. Napačna odločitev ima lahko dolgoročno hujše posledice. 

Poznati je treba davčne posledice poslov 

Velikokrat se še vedno dogaja, da komercialisti in direktorji prepogosto sklenejo pogodbeni dogovor, šele pozneje pa o njem obvestijo računovodjo ali davčnega svetovalca. Zavedati se je treba, da niti računovodja niti davčni svetovalec ne smeta omejevati ali narekovati podjetniške pobude in sklenjenih poslov. Oba sta le podpora poslovnemu odločanju in potem beleženju poslov, obračunavanju dajatev ter poročanju. Za sprejemanje dobrih odločitev je pomembna predvsem dobra informiranost. Zato priporočamo, da se podjetnik oziroma direktor ali komercialist pouči o davčnih posledicah nameravanih poslov, določb v pogodbi. Tudi notar in odvetnik ne vesta vsega, davčni vidik pogodb naj osvetli davčni svetovalec.

Najpogostejše napake podjetij

Navajamo še nekaj težav in napak podjetnikov:

• težave pri razumevanju pravil o poslovanju med povezanimi osebami: z davčnega vidika so najmanj družinski člani povezane osebe. Podjetniki ne razumejo, da s tem, ko so si dali brezobrestno posojilo, brezplačen najem, brezplačno uporabo in podobno, niso rešili davčnih tveganj;
• nepoznavanje pogojev, pod katerimi lahko otroci in družinski člani sodelujejo v podjetju; 
• težave pri razumevanju potrebnih dejanj pri izterjavi in odpisih terjatev, denimo kdaj je odpis terjatev davčno priznan strošek; 
• davčni vidiki obročnih plačil, nakupov dobroimetja in vrednostnih bonov, davčni vidiki plačevanja najemnin, pri katerih ob poteku obdobja lastništvo brezplačno preide na kupca ...;
• pravilna uporaba, evidentiranje in davčne posledice uporabe službenih vozil (osebnih in tovornih) v zasebne namene; 
• nepoznavanje finančnih naložb - kdaj so boniteta, kdaj priznan strošek; 
• kako pravilno odpustiti delavca, katera plačila delavcem so ugodnejša in davčno varna, kako pravilno obravnavati povračila stroškov (denimo prehrane med delom). 

VIR: UNIJA računovodska hiša d.o.o.

BDP Slovenije – ugodne napovedi za podjetništvo

Bruto družbeni proizvod oziroma BDP Slovenije je po podatkih Evropske komisije v letu 2017 doživel eno izmed najhitrejših stopenj rasti v Evropski uniji. 

 

To odsevajo tudi ekonomski izgledi v naslednjem letu, torej letos. Petodstotna in celo šestodstotna stopnja rasti BDP Slovenije v zadnjem četrtletju je indikator visoke in ekspanzivne rasti za državo. Evropska komisija napoveduje celo tretje najhitrejšo letno odstotno stopnjo rasti BDP Slovenije med članicami EU za leto 2018 in četrto za leto 2019.

Izvoz 2017: desetino večji

Dejanski izvoz se je v letu 2017 v Sloveniji povečal za več kot 10 odstotkov. Največji del te rasti je bil požet iz evro območja. Povečala se je tudi rast izvoza storitvenega sektorja. Ta je porasel za več kot 9 odstotkov.

Največ izvoza je Slovenija v preteklem letu realizirala s trgovinskimi partnericami iz EU: z Nemčijo, Italijo, Avstrijo in s Hrvaško. Kljub temu je uvoz iz preostalih držav predstavljal 55-odstotni delež. V preteklem letu se je uvoz izdelkov povečal za več kot 10 odstotkov, uvoz storitev pa za več kot 6 odstotkov. 

 
Naložbe v raziskave in razvoj

Slovenija uživa ugled gospodarskega okolja, ki spodbuja investicije v raziskave in razvoj. Med pozitivnimi spodbudami velja omeniti možnost znižanja davčne osnove v višini celotnega (100-odstotnega) zneska vlaganj v raziskave in razvoj v tem obdobju. Seveda največ do višine davčne osnove.

 
Povečanje kreditiranja gospodarstva

Podporo gospodarski rasti je nudilo tudi povečanje kreditiranja s strani bank. In to v gospodarskem okolju, kjer obrestne mere ostajajo nizke. Bančni sistem Slovenije je ocenjen kot dobro kapitaliziran in dobro likvidnostno pozicioniran.

V preteklem letu smo zabeležili tudi rast povsem novih naložbenih projektov oziroma tako imenovani »greenfield investment«.

Slovenija: dobro podporno okolje za podjetnike 

 

Med dokaj zajetno množico institucij, ki podpirajo podjetja, so tudi novo osnovane SPOT točke. Te nudijo podjetnikom in potencialnim podjetnikom brezplačno podporo in storitve v okviru Slovenskih poslovnih točk za obdobje od 2018 do 2022 – SPOT REGIJE 2018-2022.

 

VIR: data.si