četrtek, 29. november 2018

Vprašanja, ki si jih zastavite, preden objavite

Družbena omrežja nas danes spremljajo že na vsakem koraku. Postala so način komunikacije, za nekatere, predvsem mlade, pa tudi način življenja. A vendar prinašajo tudi pasti, ki si jih marsikateri uporabnik ne zaveda.
 
 
Ko vam nekdo govori o človeku, ki ga še ne poznate, ga greste verjetno najprej preverit prav na družbena omrežja. Njegovo fotografijo, kje živi, kje se je šolal in kje dela, pa tudi, če imata kakšne skupne znance … 
 
Ravno to delajo tudi drugi za vas. In to tudi, ko gre za sodelavce, nadrejenega ali pa celo potencialne bodoče šefe, katerim boste poslali vlogo za zaposlitev.

Z družbenimi omrežji se niso zabrisale le meje med javnim in zasebnim, ampak tudi med službo in prostim časom. Marsikdo ima v krogu svojih virutalnih prijateljev tudi svoje sodelavce in celo nadrejene. 
 
Družbena omrežja so tako postala novodobni življenjepis in ni redkost, da vas potencialni nadrejeni tam preverijo še pred razgovorom za službo. In čeprav se to zdi kar malce grozljivo, lahko s premišljenimi objavami to obrnete v svoj prid.

Kako torej ohraniti profil, ki je primeren za vse javnosti? Tu je 5 vprašanj, ki si jih morate zatsaviti, preden karkoli prilepite na svoj virtualni zid.

Je ta objava nekaj, kar lahko moj šef vidi?

Ne glede na to, ali so vaši nadrejeni med vašimi stiki na socialnih omrežjih ali ne, verjemite, da stvari prek spleta lahko hitro zaokrožijo. Pritoževanje čez lastno delovno mesto, zaposlene in karkoli v povezavi s tem, zato raje naslovite neposredno nanje, na štiri oči. Takšne stvari zagotovo ne sodijo na splet. Prav tako tja ne sodijo vaše fotografije divjega petkovega popivanja, razgaljeni portreti in vse ostalo, kar po zdravi kmečki pameti ni primerno za širšo javnost.

Kakšna je politika našega podjetja glede objavljanja na družbenih omrežjih?

Facebook ima tudi možnost, da označite, kje delate. Kar pomeni, da postanete obraz podjetja in se morate temu primerno tudi obnašati. Zato se pozanimajte, kakšne so smernice vašega podjetja glede omenjanja na spletu. 

So stvari, ki jih želim deliti, zaupne narave?

Nadaljevanje zgornjega vprašanja se navezuje na informacije zaupne narave, ki niso na vas, da jih spustite v javnost. Naj bo to lansiranje novega proizvoda, ki ga vaše podjetje razvija že zelo dolgo, a še ni na trgu, nova poslovna strategija ali pa menjava direktorice, za katero ste neuradno izvedeli od sodelavke. To pač niso stvari, za katere ste pristojni, da jih javno najavite spletu in svetu. Niti v živo, če smo natančni.

Je to pogovor, ki ga MORAM imeti vsem na očeh?

Pod komentarji objav se pogosto razvijejo burne debate in včasih se zdi, da se udeleženi komentatorji v navalu strasti sploh ne zavedajo, da to počnejo vsem na očeh. Za določene stvari in izražanje mnenj je pomemben tudi primeren čas in prostor. In splet je redko primeren prostor.

Je ta debata v enaki luči kot moja osebna znamka?

Kdo ste, za čem stojite in kaj predstavljate je del vaše javne podobe. Se vaše objave torej skladajo s persono, ki jo poosabljate? Zavedajte se svojih kvalitet in ne spuščajte se prenizko, sploh ne na spletu.
 
In še eno, glavno pravilo: MANJ JE VEČ. Redkokdo bo imel pozitivno mnenje ob vaši dvajseti objavi dneva, pa tudi če je le-ta res zelo zanimiva. 
Živite zase, ne za družbena omrežja!

Povzeto po: www.micna.slovnenskenovice.si

ponedeljek, 26. november 2018

Sistematizacija delovnih mest: kaj to je in kdaj je obvezna?

Sistemizacija delovnih mest pomeni natančno opredelitev pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za posamezno vrsto delo. V praksi delodajalci to naredijo v internem splošnem aktu, ki ga imenujejo sistemizacija delovnih mest.
Sistemizacija delovnih mest ni obvezna za vse delodajalce, ampak le za delodajalce, ki imajo več kot 10 zaposlenih. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) namreč določa, da je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela, vendar pa ta obveznost ne velja za manjše delodajalce. Manjši delodajalec je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
Delodajalci morajo v skladu s sistemizacijo delovnih mest uskladiti tudi pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi, ki je temeljni dokument, ki ureja vse medsebojne pravice in obveznosti delodajalca in zaposlenega, namreč ne sme biti v nasprotju ali neskladju s sistemizacijo. Delodajalci morajo na delovna mesta, ki so opredeljena v sistemizaciji, delavce zaposliti in ne najeti na podlagi civilnopravnih pogodb, kot sta npr. podjemna pogodba in avtorska pogodba. Z delavcem pa lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali pa za določen čas. 
Sistemizacija delovnih mest mora biti pri delodajalcu objavljena na način, da lahko do nje dostopajo vsi zaposleni in da jo lahko nemoteno pregledujejo. Delodajalec mora tako vse zaposlene obvestiti o sprejeti sistemizaciji delovnih mest ter vsem zaposlenim omogočiti nemoten dostop do nje.
Pri sistemizaciji delovnih mest morajo biti delodajalci zelo natančni. Že vnaprej morajo dobro razmisliti, katera delovna mesta bodo imeli v podjetju, kakšne pogoje bodo postavili za njihovo zapolnitev, kakšne so delovne naloge posameznega delovnega mesta ter kakšne prejemke bo imel delavec, zaposlen na posameznem delovnem mestu. Opozoriti je treba tudi na možnost, ki jo daje ZDR-1, da se pogoji za zaposlitev ne določajo za posamezno delovno mesto, temveč lahko tudi za posamezno vrsto del.
 
Sistemizacija delovnih mest je nato vodilo pri zaposlovanju novih kadrov in pri prerazporejanju že obstoječih delavcev na druga delovna mesta. Seveda se lahko tudi sistemizacija delovnih mest spreminja in prilagaja delovnemu procesu delodajalca. Vendar je treba o vsaki spremembi obvestiti vse zaposlene in vsako spremembo akta objaviti na način kot prvi akt.
Priprava sistemizacije delovnih mest je tako projekt, ki poleg dobrega poznavanja notranje organizacijske strukture podjetja, zahteva tudi pravno znanje in dobro poznavanje delovnopravne zakonodaje. Le dobro pripravljena sistemizacija delovnih mest bo namreč delodajalcu omogočila organizirano in strukturirano zaposlovanje in razporejanje kadrov.
 
Vir: www.data.si

četrtek, 22. november 2018

Česa ne smete početi pred prošnjo za odobritev posojila

Podjetniki, ki potrebujejo posojilo za financiranje naložbe, velikokrat ne vedo, kdaj je pravi čas za obisk banke in kaj morajo pred tem storiti, da bo njihova vloga uspešna. Verjetno se marsikateremu podjeniku porajajo naslednja vprašanja:
  • Kaj bo pred odločitvijo glede posojila zagotovo zanimalo banko?
  • Kako bo presojala naložbo in zakaj se ne bo odločila za financiranje?
  • Kako se na srečanje in sodelovanje z banko sploh pripraviti?
  • Kdaj bodo v banki od vas zahtevali dodatne informacije o poslovanja?
Nekoč so se banke pri odločanju o vlogi za odobritev posojila osredotočale izključno na številke v bilancah. Praviloma niso obiskale strank. Danes je drugače, kultura se spreminja. Ključna je interpretacija številk, zato se nadvse trudijo razumeti poslovanje podjetja.
Na trgu je že dalj časa opaziti hitro rast zadolževanja. Obrestne mere so nizke, likvidnost bank je visoka, banke pa se soočajo z obsežnim regulatornim okvirjem. Ravno zaradi tega so parametri tveganja eden izmed dejavnikov pri določanju cene kredita.
Za banke je poleg financiranja in presoje kreditne sposobnosti z vidika internega procesa pomembno tudi upravljanje z zavarovanji in upravljanje s kapitalom. Če se banka izpostavi visoko tvegani naložbi, za to rezervira več kapitala, kar pomeni, da je taka naložba tudi dražja. Bolje ko banka pozna komitenta, lažje presoja o vseh ključnih parametrih, ki so povezani z oceno poplačljivosti posamezne naložbe in določanjem cene.
 
Ko se banka odloča o tem, ali in pod kakšnimi pogoji nekemu podjetju odobriti posojilo, se opre na njegovo bonitetno oceno. Ta ji pove, kolikšna je ocena verjetnosti, da bo utrpela izgubo oziroma kakšna je verjetnost (ne)plačila. Z uvedbo novih standardov se poleg bonitete komitenta upošteva več parametrov za oceno verjetnosti neplačila, vezanih tudi na makroekonomske scenarije in življenjsko dobo posamezne naložbe.
Seveda boniteta in ocena verjetnosti neplačila nista edini spremenljivki, na podlagi katerih banka sprejme odločitev. Banke imajo strategije, naložbene politike, določene apetite po tveganjih in limite, za koliko se v nekem obdobju na primer smejo izpostaviti do določene dejavnosti.
Pri najemu posojila je ključnega pomena, kako se pripraviti na sodelovanje z banko.
 
Podjetje bo moralo med drugim:
  • predstaviti poslovno okolje in tržni položaj,
  • razkriti finančne izkaze,
  • razkriti načrte in vpliv prihodnjega poslovanja na zadolženost,
  • predstaviti ključne prednosti in slabosti (če podjetje ne razkrije tudi slednjih, banka ne verjame, da se zaveda tveganj v poslu),
  • predstaviti ukrepe za obvladovanje tveganj.
Podjetnik mora dosledno in kakovostno izpolnjevati bančne vprašalnike, saj bo z banko gradil zaupanje in partnerstvo. Zelo pomembno je tudi, da verjame v projekt in je sposoben v to prepričati sogovornika na banki.
 
 
Ob tem mora vedeti še:
  • koliko kapitala ima podjetje in koliko ga je še pripravljen prispevati,
  • kakšna je strategija,
  • kako bo upravljal z obratnim kapitalom,
  • ali ima podjetje kakšna poslovno nepotrebna sredstva, ki jih je možno prodati in na ta način povečati denarni tok,
  • ali ima podjetje pred seboj investicijski cikel in kolikšna so potrebna vlaganja, da ohranja vrednost sredstev.
Pomembno je tudi pravočasno obveščanjem v primeru morebitnih težav pri poslovanju podjetja in obveščanju o nezmožnosti plačila v roku, dogovorjenem v pogodbi.Vse to kaže na resnost podjetja, banke pa želijo sodelovati le z resnimi podjetji.

Vir: www.bankazapodjetnike.si

ponedeljek, 19. november 2018

7 nasvetov za ohranitev vida

Delo z računalnikom je postalo vsakdan mnogih. Res je, sodobna tehnologija je olajšala marsikatero opravilo, a ker ima vse temno plat, tudi ta prinaša manj prijetne posledice. Ena od njih je to, da trpijo oči.
Tako imenovana digitalna obremenitev je postala dejstvo mnogih in se odraža kot utrujene, suhe oči, zamegljen vid, glavobol ter bolečine v vratu in ramenih. Kaj lahko naredite za ohranitev zdravja oči? 
 
Prava oddaljenost zaslona
Idealna razdalja med zaslonom in očmi znaša toliko, kot je dolžina iztegnjenih rok. Kadar je zaslon preblizu oči, so mišice teh znatneje obremenjene in oči zato trpijo. Večina zaslonov je nameščenih preblizu organov vida, to pa vodi v poškodbe oči ter utrujenost.

Upoštevajte pravilo 20-20
Pravilo je takšno: vsakih 20 minut zrenja v zaslon za 20 sekund poglejte v predmet, ki je od vas oddaljen približno šest metrov. Na takšen način se oči spočijejo in očesne mišice sprostijo. Postopek je v resnici zelo preprost, njegov učinek v smislu varovanja oči pa več kot opazen.

Uporabite umetne solze
Ob zrenju v zaslon mežikamo redkeje in oči se zato izsušijo. V tem primeru lahko pomagajo umetne solze, s katerimi je mogoče omiliti sindrom suhih oči in navlažiti površino organa vida, ter tako zavarovati njegovo zdravje.Vendar bodite pozorni na kvaliteto samih kapljic. Na trgu se namreč pojavljalo tudi kapljice, katerih dolgotrajna uporaba lahko povzroči več škode kot koristi.

Priskrbite si vlažilec prostora
Zagotovo ste opazili, da so oči še bolj suhe tedaj, ko je v zraku premalo vlage. Zlasti v kurilni sezoni je to pogost pojav, pred njim pa je mogoče oči zaščititi z izparilniki ali vlažilci zraka.

Uporabljajte primerno osvetlitev
Občutek napora v očeh se pojavlja zaradi premočne svetlobe, ki prihaja iz okolice. Pri uporabi računalnika bi morala biti razsvetljava prostora za polovico manjša, kot je sicer denimo prisotna v pisarnah.
Zato v prid zdravja oči z uporabo zaves in senčil zmanjšajte zunanjo svetlobo, uporabite manj žarnic oziroma naj bodo šibkejše. Če je mogoče, naj bo računalniški zaslon postavljen tako, da bodo okna pri strani in ne pred ali za njim.

Omilite bleščanje
Bleščanje s sten ali pohištva, kot tudi odbijanje svetlobe z računalniškega zaslona lahko povzroča preobremenjenost oči. Tudi to je mogoče zmanjšati z zastiranjem oken in manjšo svetlobo v okolju, kjer delate.
Če nosite očala, kupite stekla z antirefleksno prevleko. Ta odpravlja bleščanje z zmanjševanjem količine svetlobe, ki se odbija na notranji in zunanji površini stekel.
 
Če uporabljate leče, jih vsaj včasih nadomestite z očali
Kontaktne leče oči obremenjujejo bolj, kot očala. Povzročajo namreč draženje, sušenje in pekoče oči, vse to se ob zrenju v zaslon še okrepi, saj oči ne dobijo premalo kisika, s tem pa se kvarita njihovo zdravje in kvaliteta vida. Zato vsaj občasno leče nadomestite z očali. Vaše oči vam bodo hvaležne.
 
 
Vir: www.micna.slovenskenovice.si

četrtek, 15. november 2018

Kuhate tudi vi žganje? Poskrbite, da vas ne bodo lovili davkarji.

Kuhanje žganja je v več delih Slovenije nadvse priljubljena dejavnost. Malokdo pa se gre te dejavnosti po predpisih.
Prva stvar, ki jo morate narediti, da se ne boste bali ljubosumnega soseda, ki bi vas prijavi inšpekciji, je registracija dejavnosti.
Standardna klasifikacija dejavnosti žganjekuho ureja v razdelku Proizvodnje pijač. Natančneje sodi žganjekuha v dejavnost 11.010 Proizvodnja žganih pijač. Sem sodi proizvodnja žganih pijač: žganja, slivovke, sadjevca, viskija, vinjaka, brinovca, grenčic, likerjev, medenega žganja in drugega žganja. Hkrati sodi sem tudi proizvodnja mešanic žganih in drugih pijač.
Kuhanje žganja je seveda obdavčeno, ne glede na to, ali ga boste kuhali zase ali za prodajo. Če se odločite za kuhanje žganja, morate po Zakonu o trošarinah sami vložiti obračun trošarine. Obrazec za obračun je potrebno predložiti elektronsko preko portala e-Carina.
 
Pred spremembo zakona leta 2016 je bila obdavčitev vezana na kotel, sedaj pa je na dejansko proizvedeno količino žganja.
Vse količine žganja, ki jih proizvedejo mali proizvajalci žganja, so obdavčene s trošarino po znižani stopnji, ki znaša 50 odstotkov veljavne trošarine za etilni alkohol. Znižano trošarino je mogoče uporabiti do proizvodnje največ največ 150 litrov 100 vol. % alkohola v davčnem obdobju. Davčno obdobje se začne 1. maja preteklega leta in konča 30. aprila tekočega leta. 
 
Torej, mali proizvajalci žganja so vse osebe, ki letno proizvedejo žganje do 150 litrov 100 vol. % alkohola. Če presežete to količino, boste morali trošarino plačati v celoti in za celotno proizvedeno količino žganja.
Od leta 2016 ni treba več prijaviti lastništva opreme za kuhanje žganja. Proizvajalcem se tudi ni treba prijaviti v evidenco trošarinskih zavezancev. To po uradni dolžnosti stori davčni organ na podlagi oddanega obračuna trošarine.
Če nimate kotla in iz sadja izdelujete fermentirane nežgane pijače, boste morali registrirati dejavnost 11.030 Proizvodnja sadnih vin in podobnih fermentiranih pijač. Sem sodi proizvodnja jabolčnika, hruškovca, medice, vina iz rozin (prošeka) in riževega vina (sakeja). 
 
Vir: www.data.si

ponedeljek, 12. november 2018

5 nasvetov za bolj prijetno pisarno

Dolg delovni teden lahko vpliva na vaše zdravje, a s samo nekaj minutami na dan lahko svoje delovno okolje spremenite v prostor, kjer boste produktivni in osredotočeni. Predstavljamo pet načinov, na katere si lahko svoje delovno okolje naredite bolj prijetno.



Pisalna miza za stoječe delo
Šest ur sedenja povečuje tveganje za občutke tesnobe in depresijo, ugotavlja britanska zveza za psihološke znanosti. Koliko posledic šele pusti osem ur sedenja na dan? Rešitev za boljšo držo in tudi večje zdravje zaposlenih ponujajo pisalne mize za stoječe delo. Te so po višini nastavljive in omogočajo tako sedeče in stoječe delo ter menjavo med enim in drugim.



Sobne rastline in slike
Dr. Chris Knight je v raziskavi, objavljeni leta 2014, ugotovil, da so pisarne, v katerih ni sobnih rastlin, slik, fotografij ali drugih »motečih elementov«, najslabše delovno okolje. Knight je še ugotovil, da so zaposleni, ki delajo v okolju, kjer je ogromno zelenega (razgled, sobne rastline …) za 15 odstotkov bolj produktivni. Najboljša izbira so sobne rastline, ki ne zahtevajo veliko nege in zalivanja.

Spomladansko čiščenje
Stari zapiski s sestankov, umazane skodelice, prazne vrečke s sendviči, umazana tipkovnica sestavljajo zelo žalostno delovno okolje. Raziskava, ki jo je naredil inštitut za nevroznanosti na Princetonu, je pokazala, da številne vizualne stimulacije (ali po domače šara na pisalni mizi) tekmujejo za vašo pozornost. Osredotočenost lahko dosežemo s pospravljeno mizo. In očiščeno tipkovnico (na kateri je 20 tisočkrat več bakterij kot na toaletni deski).
 
Ergonomična pisarniška oprema
Da v službi ne bi utrpeli sindroma karpalnega kanala (utesnitev medialnega živca v zapestju) se odločite za ergonomično pisarniško opremo. Drugače oblikovana oprema izboljša držo, poskrbi za udobje in podpira vašo roko.

Dobra osvetlitev
Raziskava iz Nizozemske je ugotovila, da so bili pisarniški delavci, ki so bili med delovnim tednom izpostavljeni dnevni svetlobi, manj zaspani in bolj polni energije. Podobna raziskava iz Turčije je ugotovila, da tri ure dnevne svetlobe več na dan izboljša počutje in zmanjša možnost pregorevanja na delovnem mestu. Poskrbite, da bo vaša pisalna miza čim bližje oknu.

Vir: www.deloindom.si

četrtek, 8. november 2018

Česa ne smete početi pred prošnjo za odobritev posojila?

Podjetniki, ki potrebujejo posojilo za financiranje naložbe, velikokrat ne vedo, kdaj je pravi čas za obisk banke in kaj morajo pred tem storiti, da bo njihova vloga uspešna.
 
Nekoč so se banke pri odločanju o vlogi za odobritev posojila osredotočale izključno na številke v bilancah. Praviloma niso obiskale strank. Danes je drugače, kultura se spreminja. Ključna je interpretacija številk, zato se nadvse trudijo razumeti poslovanje podjetja.
Na trgu je že dalj časa opaziti hitro rast zadolževanja. Obrestne mere so nizke, likvidnost bank je visoka, banke pa se soočajo z obsežnim regulatornim okvirjem. Parametri tveganja so tudi eden izmed dejavnikov pri določanju cene kredita.
Za banke je poleg financiranja in presoje kreditne sposobnosti z vidika internega procesa pomembno tudi upravljanje z zavarovanji in upravljanje s kapitalom. Če se banka izpostavi visoko tvegani naložbi, za to rezervira več kapitala, kar pomeni, da je taka naložba tudi dražja. Bolje ko banka pozna komitenta, lažje presoja o vseh ključnih parametrih, ki so povezani z oceno poplačljivosti posamezne naložbe in določanjem cene.
Ko se banka odloča o tem, ali in pod kakšnimi pogoji nekemu podjetju odobriti posojilo, se opre na njegovo bonitetno oceno. Ta ji pove, kolikšna je ocena verjetnosti, da bo utrpela izgubo oziroma kakšna je verjetnost (ne)plačila. Z uvedbo novih standardov se poleg bonitete komitenta upošteva več parametrov za oceno verjetnosti neplačila, vezanih tudi na makroekonomske scenarije in življenjsko dobo posamezne naložbe.
Seveda boniteta in ocena verjetnosti neplačila nista edini spremenljivki, na podlagi katerih banka sprejme odločitev. Banke imajo strategije, naložbene politike, določene apetite po tveganjih in limite, za koliko se v nekem obdobju na primer smejo izpostaviti do določene dejavnosti.
 
Kako se pripraviti na najem posojila?
Pri najemu posojila je ključnega pomena, kako se pripraviti na sodelovanje z banko. Podjetje bo moralo med drugim:
  • predstaviti poslovno okolje in tržni položaj,
  • razkriti finančne izkaze,
  • razkriti načrte in vpliv prihodnjega poslovanja na zadolženost,
  • predstaviti ključne prednosti in slabosti (če podjetje ne razkrije tudi slednjih, banka ne verjame, da se zaveda tveganj v poslu),
  • predstaviti ukrepe za obvladovanje tveganj.
Podjetnik mora dosledno in kakovostno izpolnjevati bančne vprašalnike, saj bo z banko gradil zaupanje in partnerstvo. Zelo pomembno je tudi, da verjame v projekt in je sposoben v to prepričati sogovornika na banki.
 
Ob tem mora vedeti še:
  • koliko kapitala ima podjetje in koliko ga je še pripravljen prispevati,
  • kakšna je strategija,
  • kako bo upravljal z obratnim kapitalom,
  • ali ima podjetje kakšna poslovno nepotrebna sredstva, ki jih je možno prodati in na ta način povečati denarni tok,
  • ali ima podjetje pred seboj investicijski cikel in kolikšna so potrebna vlaganja, da ohranja vrednost sredstev.
 
Torej, pred obiskom banke se dobro pripravite. Pol poti do uspeha je ravno to.
 
Vir: www.bankazapodjetne.si
 

ponedeljek, 5. november 2018

Sobodajalci in ostali turistični delavci: čaka vas nova promocijska taksa

Sprejet je bil Zakon o spodbujanju razvoja turizma – ZSRT-1, s katerim je uvedeno plačevanje promocijske takse. Promocijska taksa se bo turistom zaračunala hkrati s plačilom turistične takse.
 
 
Zakon o spodbujanju razvoja turizma - ZSRT namreč v svojem 2. členu opredeljuje promocijsko takso kot pristojbino, ki je namenjena za načrtovanje in izvajanje trženja ter promocijo celovite turistične ponudbe Slovenije. To takso bodo plačevali državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu.
Promocijska taksa se obračuna poleg turistične takse in znaša 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse. Po določbi 19. člena ZSRT se promocijsko takso pobira v imenu in za račun občine, tudi v primeru, če turistom ni zaračunano plačilo storitev za prenočevanje.
Bo potrebno od promocijske takse obračunavati tudi DDV?
Iz določb ZSRT, ZDDV-1 in usmeritev sodne prakse na področju DDV izhaja, da v primeru promocijske takse ne gre za dobavo blaga ali storitev, ki bi jo zavezanec za pobiranje takse opravil turistu, zato tudi od prejetega zneska promocijske takse ne obračuna DDV.

Vir: www.zvezarfr.si