četrtek, 27. september 2018

Izključitev družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo

Različne okoliščine in razlogi lahko pripeljejo do tega, da je udeležba družbenika v d. o. o. za druge družbenike neznosna ali celo škodljiva. V takih primerih so prizadeti družbeniki prisiljeni v izstop iz družbe ali se celo odločijo za prenehanje družbe, kar pa ni nujno v njihovem poslovnem interesu. Zato Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) omogoča uporabo ukrepa izključitve družbenika.

Pogoji in način izključitve družbenika

Izključitev družbenika lahko predvideva družbena pogodba. Če družbena pogodba izključitve družbenika ne ureja, ostane le možnost sodne izključitve. Utemeljeni razlogi za izključitev so zlasti krivdno povzročanje škode družbenikom, ravnanje v nasprotju s sklepi skupščine, oviranje rednega delovanje družbe ali pa objektivni, v obliki neodklonljivih ovir na strani družbenika, kot so trajna bolezen ali družinske razmere. Zahteva za izključitev je skrajno sredstvo za saniranje nastalega položaja. Družbenike veže načelo medsebojnega zaupanja in dolžnosti poštenega ravnanja, zato je potrebno pred izključitvijo družbenika opozoriti na kršitve, da bi lahko popravil svoje ravnanje. Prav tako je potrebno preveriti še druge možnosti, kot so na primer prostovoljna prodaja deleža ali prostovoljni odstop.

Izključitev družbenika lahko zahteva vsak družbenik ali več družbenikov skupaj. Poslovodja te možnosti nima, če ni hkrati tudi družbenik. O predlogu za izključitev odloča skupščina, zato mora predlagatelj zahtevo vročiti poslovodji, ki je dolžan v razumem roku sklicati skupščino. Prizadeti družbenik ima pravico odgovoriti na zahtevo in pravico do glasovanja o svoji izključitvi. Odločanje o zahtevi se konča s tem, da skupščina sprejme sklep, s katerim zahtevo sprejme ali zavrne. V obeh primerih mora biti sklep izdan pisno in obrazložen ter vročen predlagatelju, poslovodji in prizadetemu družbeniku. Čeprav ZGD-1 izrecno ne določa pravnega sredstva, je potrebno šteti, da ima predlagatelj, če bi skupščina njegov predlog zavrnila, možnost sodnega varstva. Enako bi bilo treba priznati izključenemu družbeniku.
Usoda družbenikovega poslovnega deleža in pravica do odpravnine

Z izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Z izključitvijo družbenika in prenehanjem njegovega deleža seštevek deležev ne ustreza več osnovnemu kapitalu. Za vzpostavitev stanja v skladu z osnovnim kapitalom družbe je treba bodisi prilagoditi osnovni kapital bodisi z osnovnim kapitalom uskladiti poslovne deleže. Prilagoditev osnovnega kapitala se izvede tako, da se zmanjša osnovni kapital za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka izključenega družbenika, in sorazmerno prilagodi razmerje poslovnih deležev preostalih družbenikov, pri tem pa je treba paziti, da se ohrani minimalna višina predpisanega osnovnega kapitala. V drugem primeru morajo preostali družbeniki v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža izključenega družbenika.

Izključenemu družbeniku ZGD-1 zagotavlja pravico do izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža oziroma pravico do odpravnine. Merila za določitev višine odpravnine v praksi in zakonu niso natančno določena. Najprimernejša, vendar v praksi najtežja pot za določitev odpravnine je sporazum med družbo in družbenikom. V skrajnem primeru pa lahko družbenik uveljavljal sodno varstvo zoper sklep o izključitvi v celoti ali zoper del o določitvi odpravnine.
VIR: https://bankazapodjetnike.si

torek, 25. september 2018

ZA dvig neto plač, PROTI dodatnim obremenitvam gospodarstva

Obrtniki in podjetniki so za dvig neto plač delavcev, nasprotujejo pa dodatnim obremenitvam gospodarstva in višji obdavčitvi nepremičnin. To je med drugim pokazala anketa, ki jo je med svojimi člani pred kratkim izvedla Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS).

Skoraj vsi obrtniki in podjetniki (99 %) so v anketi odgovorili, da podpirajo predlog o razbremenitvi plač z dohodnino, pri čemer bi delavec ob enaki bruto plači dobil višje neto izplačilo. Delodajalci sicer opozarjajo, da visoki stroški plač v Sloveniji zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Kar 85 odstotkov anketirancev tudi ne podpira predlogov nove vlade na področju obdavčitve nepremičnin. Obrtniki in podjetniki v anketi predlagajo, naj država ugotovi, ali gre za nepremičnino, kjer se opravlja poslovna dejavnost, ali gre za luksuz.

Zaradi napovedanih dodatnih obremenitev gospodarstva 56 odstotkov obrtnikov in podjetnikov razmišlja o selitvi svojega podjetja v države, ki imajo bolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje. 

Skoraj vsi anketiranci, 96 odstotkov, podpirajo idejo o državnem sekretarju za malo gospodarstvo, kar je bila pobuda OZS. Tisti, ki se z državnim sekretarjem ne strinjajo (4 %), pa predlagajo, da malo gospodarstvo dobi svojega ministra.

Anketiranci so v anketi izpostavili tudi glavna področja, s katerimi bi se morala spoprijeti nova vlada. Po pomembnosti si sledijo:

1. Razbremenitev stroškov dela s spremembo zakona o dohodnini

2. Breme nadomestil v času bolniške odsotnosti mora preiti z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po 20 koledarskih dneh (sedaj je 30 delovnih dni)

3. Drugačna ureditev povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu (obrtniki v primeru nezgode pri delu plačujejo t.i. regresne zahtevke, ki znašajo tudi več deset tisoč evrov)

4. Obrazec A1, ki ga delavec potrebuje za čezmejno opravljanje storitev, se mora izdati takoj (sedaj traja tudi 5 dni)

5. Sprememba metodologije za izračun omrežnin (obrtniki plačujejo stroške omrežnin glede na premer vodomera in ne po dejanski porabi vode).

V anketi, ki jo je OZS izvedla med 12. in 17. septembrom, je sodelovalo 1540 obrtnikov in podjetnikov.

VIR: ozs.si

petek, 21. september 2018

Slovensko gospodarstvo se je prebudilo

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v slovenskem gospodarstvu že dlje časa opazen pozitiven trend. Bruto domači proizvod je bil lani realno višji za 4,9 odstotka v primerjavi z letom 2016, naraslo pa je tudi število zaposlenih.
 
Bruto domači proizvod (BDP) v tekočih cenah je v letu 2017 znašal po prvi letni oceni 43 milijard evrov, kar je nominalno za 6,5 odstotka ali za 2,642 milijarde evrov več kot v letu prej. V cenah preteklega leta pa je bil za 4,9 odstotka višji kot v letu prej. Vrednost letne ocene BDP v tekočih cenah je bila za 0,6 odstotka(ali za 278 milijonov evrov) nižja od vrednosti ocene po četrtletnih virih, vrednost ocene rasti obsega BDP pa je bila po novi oceni nižja za 0,1 odstotne točke, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije in nanizali še nekaj številk, ki kažejo v prid slovenskemu gospodarstvu. 
 
Višja skupna dodana vrednost

Skupna dodana vrednost, merjena v stalnih cenah, je bila višja tudi v letu 2017, in to za 5,2 odstotka. Najbolj se je zvišala v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 11,3 odstotka). Tem so po stopnji dviga dodane vrednosti sledile dejavnosti rudarstvo (za 9,5 odstotka), gradbeništvo (za 8,5 odstotka) in predelovalne dejavnosti (za 8,4 odstotka).

“Slednje so po prispevku k rasti dodane vrednosti prispevale največ, in sicer 1,7 odstotne točke. Sledile so dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila vozil (0,6 odstotne točke), promet in skladiščenje (0,4 odstotne točke), gradbeništvo (0,4 odstotne točke), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (0,4 odstotne točke) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (0,3 odstotne točke). Negativno so na višino dodane vrednosti vplivale dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (–0,1 odstotne točke), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in skrb za okolje (–0,1 odstotne točke) ter finančne in zavarovalniške dejavnosti (–0,1 odstotne točke),” sporočajo s Statističnega urada. 
 
Narasla menjava s tujino

Saldo menjave s tujino je še naprej pozitiven in se povečuje. V letu 2017 je znašal 4,181 milijarde evrov (9,7 odstotka BDP) in je k rasti BDP prispeval 1,3 odstotne točke. Tako obseg izvoza kot obseg uvoza blaga in storitev sta bila v letu 2017 višja kot v letu prej. Izvoz blaga in storitev je bil višji za 10,7 odstotka (v prejšnjem letu za 6,4 odstotka), uvoz blaga in storitev pa za 10,3 odstotka (v letu prej za 6,6 odstotka). Pogoji menjave so v letu 2017 dosegli indeks 99,5 (v prejšnjem letu 100,9). Cene blaga in storitev, ki smo jih izvozili so se zvišale v nekoliko manjši meri, kot cene blaga in storitev, ki smo jih uvozili.
 
Višja tudi končna potrošnja

Na gospodarsko rast je pozitivno vplivala končna potrošnja, ki je bila višja za 1,5 odstotka. Zasebna končna potrošnja je bila višja za 1,9 odstotka. Tudi končna potrošnja države se je v 2017 glede na leto prej zvišala. In sicer je bila rast trošenja države 0,5-odstotna (v 2014: –1,2-odstotna; v 2015 –2,4-odstotna; v 2016: 2,7-odstotna). Rast bruto investicij je bila v 2017 višja kot v preteklih letih (v 2014: 3,8-odstotna; v 2015: 0,1-odstotna; v 2016: 0,0-odstotna).

Bruto investicije so bile realno višje za 13,2 odstotka. Pri tem so bile bruto investicije v osnovna sredstva višje za 10,7 odstotka. Spremembe zalog in vrednostnih predmetov so k rasti BDP prispevale 0,6 odstotne točke. 
 
Več zaposlenih in samozaposlenih

Skupna zaposlenost, ki je začela naraščati v 2014, je naraščala tudi v 2017 in se je v tem letu glede na leto prej povečala za 2,9 odstotka. Po nacionalnih računih je bila v 2017 ocenjena na 987.792 oseb. Pri tem se je število zaposlenih zvišalo za 3,3 odstotka (na skupaj 797.895), število samozaposlenih pa za 1,6 odstotka (na skupaj 189.897). 
 
Pozitivne številke v gospodarstvu tudi v letu 2018


Bruto domači proizvod (BDP) je bil v 2. četrtletju 2018 za 3,8 odstotka višji kot v 2. četrtletju 2017, v 1. polletju 2018 pa za 4,2 odstotka višji kot v 1. polletju 2017. BDP brez vplivov sezone in koledarja se je glede na prejšnje četrtletje povečal za 0,8 odstotka, glede na 2. četrtletje 2017 pa za 4,3 odstotka.

VIR: mladipodjetnik.si

torek, 18. september 2018

Se uspešni vodje rodijo ali jih lahko ustvarimo?

Kakšne lastnosti potrebujete za uspešno vodenje ekipe oziroma podjetja? In kako se lahko izboljšate? S takšnimi in podobnimi vprašanji se sooča praktično vsak menedžer. Google je leta 2008 začel z raziskavo, ki je skušala najti najbolj natančne odgovore na ta vprašanja. 

S širitvijo podjetja rastejo tudi obremenitve menedžerjev

Za začetek so identificirali osem vedenjskih vzorcev njihovih najuspešnejših menedžerjev in nato skušali te vzorce razviti pri vseh menedžerjih. S časom so zaznali izrazite izboljšave pri zadovoljstvu in uspešnosti zaposlenih. S širitvijo podjetja so konstantno rasle tudi obremenitve menedžerjev, zato je Google nadaljeval z raziskavo in prišel do dodatnih spoznanj. 

Katere so lastnosti najboljših Googlovih menedžerjev?

1. Dober trener

Dober trener se skuša izogniti pasti reševanja vsake težave v ekipi, takoj, ko se ta pojavi. Namesto tega skuša omenjeno težavo izkoristiti kot učni moment. Ekipo skuša ob iskanju rešitev za težavo voditi in z njo izmenjevati informacije. Na ta način člani ekipe pridobijo dragocene izkušnje skozi celoten proces reševanja težave.

2. Svoji ekipi nudi svobodo in ni mikromenedžer

Dober vodja nudi svojim zaposlenim dovolj svobode – omogoča jim razvoj novih idej, eksperimentiranje in razvijanje lastnega sloga. Skuša jim zagotoviti vsa potrebna orodja, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Zaveda se, da vsi sovražijo mikromenedžerje.

3. Skuša ustvariti vključujoče okolje in izkazuje skrb za uspeh ter dobro počutje zaposlenih

Za uspešne vodje je ključnega pomena vzpostavitev zaupanja znotraj ekipe. “V ekipi, kjer se čuti psihološka varnost, se zaposleni lažje odločijo za večje tveganje pri sprejemanju odločitev. Prepričani so, da se nihče ne bo norčeval ali kaznoval zaposlenega, če bo ta naredil napako, postavil vprašanje ali postregel s kakšno novo idejo,” pravijo pri Googlu.

4. Produktiven in usmerjen v rezultate

Najboljši vodje naredijo tudi ljudi okoli sebe boljše. Pravočasno spoznajo, česa je njihova ekipa sposobna in uporabijo pravo mero čustvene inteligence, da motivirajo zaposlene in jim pomagajo izkoristiti ves njihov potencial.

5. Dober v komunikaciji – zna poslušati in deliti informacije

Uspešni vodje znajo prisluhniti – kar jim pomaga pri razumevanju procesov. Svoje znanje in izkušnje znajo deliti, saj se zavedajo, da je transparentnost koristna za ekipo kot celoto. Znajo pohvaliti, obenem pa tudi pravočasno ter konstruktivno izrazijo kritiko.

6. Podpirajo karierni razvoj

Investiranju v svoje zaposlene dajejo uspešni vodje velik pomen. Zavedajo se, da vsi zaposleni ne želijo slediti isti poti, zato jim zagotavljajo različne možnosti izbire. Ne zadržujejo svojih zaposlenih zaradi osebne koristi, temveč jih raje podpirajo in jim pomagajo pri uresničitvi ciljev.

7. Jasna vizija in strategija za podjetje

Uspešni vodje vedo, kam jih vodi pot, obenem pa poskrbijo, da to ve tudi celotna ekipa. Imajo realna pričakovanja glede ukrepov, potrebnih za izvedbo strategije, ter glede vloge vsakega posameznika pri izvedbi le-te.

8. Tehnične sposobnosti za pomoč ekipi

Dobro poznajo svoje delo in so usposobljeni za delo, ki ga nadzirajo. Uspešen menedžer se zaveda, da potrebuje čas za seznanitev z vsakodnevnim delm in izzivi svojih zaposlenih. S tem pridobi zaupanje ekipe. 


9. Odprtost za sodelovanje na vseh ravneh 


Pravi vodje vidijo širšo sliko in ne ustvarjajo nepotrebne tekmovalnosti z ostalimi ekipami v podjetju. Na ta način delajo za dobro celotnega podjetja.

10. Odločnost pri sprejemanju odločitev

Prevzamejo iniciativo in vodstvo. Sprejemajo zahtevne odločitve in pri tem poskrbijo, da vsi razumejo razloge za sprejemanje teh odločitev. Zavežejo se, da bodo trdno stali za temi odločitvami.

VIR: mladipodjetnik.si

petek, 14. september 2018

Davčni inšpekcijski nadzor: kako poteka?


Veste, kako poteka davčni inšpekcijski nadzor in kakšna pooblastila imajo finančni inšpektorji Finančne uprave Republike Slovenije (FURS)?

367 finančnih inšpektorjev je lani opravilo 5.957 nadzorov, torej v povprečju 23 vsak delovni dan. Finančna uprava lahko pri osebi z dejavnostjo izvede davčni nadzor davčnih obračunov, posameznega področja poslovanja oz. davčni inšpekcijski nadzor. 

Se inšpektorji vedno napovedo?

Davčni inšpekcijski nadzor se prične z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Pričetek je izjemoma lahko tudi brez sklepa. Inšpektor prične s pregledom poslovnih knjig v osmih dneh od vročitve sklepa. Zakaj v osmih dneh? Da se lahko oseba z dejavnostjo pripravi na pregled.

Seveda pa ni nujno, da se finančni inšpektorji vedno napovejo. Brez predhodne najave vas inšpektor lahko obišče, če bi bil sicer ogrožen namen inšpekcijskega nadzora.

Davčni inšpekcijski nadzor: v delovnem času


Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja v poslovnih prostorih zavezanca, ki opravlja dejavnost. Lahko pa tudi v poslovnih prostorih, kjer se zanj vodijo oziroma hranijo poslovne knjige in druge evidence, denimo v poslovnih prostorih računovodskega servisa. Nadzor se lahko opravi tudi v poslovnih prostorih pooblaščenca ali v prostorih davčnega organa.

Finančni inšpektorji vas lahko obiščejo tudi v stanovanju. A le, če je vaše stanovanje tudi sedež ali poslovni prostor vašega podjetja.

Nadzor se praviloma vedno opravlja v poslovnem delovnem času. Izven delavnika pa le, če zavezanec na to pristane ali je to nujno potrebno zaradi namena inšpekcijskega nadzora.

Na kaj so letos inšpektorji posebno pozorni?

V letu 2018 finančni inšpektorji najpogosteje izvajali nadzor:
  • davka na dodano vrednost,
  • davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb,
  • davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti.

Koliko let nazaj lahko inšpektorji pregledujejo?

Davčni inšpekcijski nadzor je dopusten do zastaranja pravice do odmere obveznosti. Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.

Pri podjetjih, ki niso velika, in pri samostojnih podjetnikih obsega nadzor največ tri predhodna obdobja (če gre za obračunsko obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu) oziroma največ 36 mesecev.

Pri velikih gospodarskih družbah se praviloma davčni inšpekcijski nadzor nadaljuje od zadnjega obdobja, za katerega je bil opravljen predhodni nadzor. Seveda finančni inšpektorji lahko pregledujejo tudi druga obdobja, če obstaja sum zmanjšanja obveznosti zaradi neplačila.

Pri tem na FURS opozarjajo na posebnost v primeru, ko gre za nadzor nenapovedanih prihodkov. Takšen postopek je dopusten za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden.

Kako nadzor poteka?

Po opravljenem uvodnem pogovoru inšpektor glede na okoliščine oziroma zahteve inšpekcijskega nadzora pregleda poslovne in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca. Zavezanec mora predložiti poslovne knjige in evidence, poslovno dokumentacijo in druge dokumente na kraju opravljanja inšpekcijskega pregleda in dati pojasnila, ki so potrebna za njihovo razumevanje. Inšpektor mora zavezanca tekoče obveščati o pomembnih dejstvih v nadzoru. 

Davčni organ v desetih dneh po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru sestavi zapisnik, ki ga vroči davčnemu zavezancu. Zapisnik vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, ki vključuje vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločbo. V zapisniku se zavezanca za davek opozori glede možnosti in upoštevanja novih dejstev in dokazov iz drugega odstavka tega člena.

Na zapisnik lahko zavezanec za davek da pripombe najpozneje v 20 dneh po vročitvi zapisnika. Temu sledi morebiten dodatni zapisnik (v 30 dneh od prejema pripomb, če se te nanašajo na nova dejstva in dokaze, ki so obstajali pred izdajo zapisnika in jih zavezanec prej upravičeno ni mogel navesti). Nato inšpektor izda odločbo (v 30-ih dneh od prejema pripomb na zapisnik). Z odločbo se sklene postopek inšpekcijskega pregleda na prvi stopnji, kadar so v postopku ugotovljene nepravilnosti.
VIR: data.si

torek, 11. september 2018

Nova prevara! Ne sprejemajte pošiljke z odkupnino

Na območju Primorske in Gorenjske je bilo oškodovanih več manjših podjetij na račun prejema poštne pošiljke. V vseh navedenih primerih so podjetniki prejeli priporočeno pošiljko, ki pa jo je bilo treba odkupiti. Višina zahtevanega zneska je znašala 60 evrov. Pošiljka je bila označena kot strogo zaupna. Kot pošiljatelj je bil naveden Davčni in pravni inštitut EU. Kljub temu, da so bili podjetniki skeptični glede pošiljke, pa so jo odkupili, saj so bili prepričani, da jo je poslal davčni organ in da se pošiljka nanaša na poslovanje podjetja.
 
Ob odprtju pošiljke so ugotovili, da so se ujeli v past

Ko so znesek izplačali in pošiljko odprli, pa jih je čakalo neprijetno presenečenje. V njej je bil namreč dopis, v katerem se pošiljatelj zahvaljuje za naročilo dostopa do spletnega priročnika z vzorci pogodb. Podjetja seveda niso naročila takega dostopa, zato so kmalu ugotovila, da so se ujela v past.

Ob prejetju prijave je policija začela s preiskavo in ugotovila, da spletna stran, navedena v dopisu, sicer obstaja, vendar pa ne izpolnjuje varnostnih zahtev in ne vsebuje nobenih kontaktnih podatkov. Podanih ni tudi nikakršnih informacij o lastništvu. 

Kako se izogniti tovrstnim prevaram?

Vsekakor bodite skrajno previdni, če dobite pošiljko, ki je niste naročili in je ne pričakujete. Če je zanjo zahtevana odkupnina, odložite morebitni prevzem na kasnejši dan. V vmesnem času pa preverite pošiljatelja in se nato odločite, če boste pošiljko dejansko prevzeli. Če pa ste eni izmed tistih, ki se vam je to ali kaj podobnega pripetilo, pa dogodek prijavite na najbližjo policijsko postajo.

VIR: mladipodjetnik.si




petek, 07. september 2018

Obdavčitev kapitalskih dobičkov razburja podjetnike


Po podpisu koalicijske pogodbe med petimi strankami, ki pod vodstvom Marjana Šarca sestavljajo novo slovensko vlado (LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS), je med slovenskimi podjetniki in gospodarstveniki završalo. Burni so bili predvsem odzivi na obremenitev gospodarstva in načrtovano obdavčitev kapitalskih dobičkov. To so dobički ustvarjeni s prodajo vrednostnih papirjev, podjetij ali nepremičnin, kot tudi tisti, ustvarjeni z izplačanimi dividendami ali delitvijo dobička, z obrestmi na bančne depozite in z najemninami. 

Trenutno so kapitalski dobički obdavčeni cedularno, torej ločeno od dohodnine in z dokončnim davkom. Zanje odštevamo ta hip vsi največ 25% davka. Če bi visoki dobički spet šli v dohodnino, ne bi bilo več tako. Prišteli bi jih k posameznikovi plači in drugim letnim dohodkom, dohodnino pa bi mu odmerili tako, kot določa strma dohodninska lestvica, ki se v najvišjem razredu povzpne do 50-odstotne obdavčitve. Zato podjetniki pravijo, da bi bili po novem obdavčeni 50-odstotno in bodo, vsaj tisti, ki ustvarjajo visoke kapitalske dobičke, premislili, kaj bodo storili. 

Tako generalni direktor skupine Pipistrel Ivo Boscarol ni izključil, da bi sedež podjetja lahko preselili iz Slovenije: »Upam, da bodo naše vroče politične glave doumele, da bo obdavčitev vseh kapitalskih dobičkov nad pragom dohodnine, se pravi 50 odstotkov, v naslednjih tednih in mesecih pol slovenskih podjetij pregnali iz Slovenije.« Družba Akrapovič, d. d., pa se je odločila za izplačilo celotnega bilančnega dobička v višini 32 milijonov evrov. Tako so se odločili zaradi »negotovosti glede prihodnje davčne obravnave rezultatov poslovanja družbe v preteklih letih.« Poznavalci pa se bojijo tudi vpliva ukrepov nove vlade na področju plačne politike in obveznosti samostojnih podjetnikov.
 

Politiki mirijo podjetnike
 

V LMŠ so ob tem zapisali, da so burni odzivi gospodarstva na vsebino koalicijske pogodbe »nekoliko preuranjeni.” Ključni predstavniki gospodarstva namreč sploh še niso imeli priložnosti pridobiti dodatnih pojasnil in obrazložitev.

Gospodarstvenike je razburila načrtovana obremenitev gospodarstva, predvsem obdavčitev kapitalskih dobičkov. Na njihove razočarane odzive se je odzval tudi dosedanji in najverjetnejši novi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je dejal, je ključno to, da zagovarjajo predvidljivo in stabilno poslovno okolje, ki je lahko edini pravi temelj uspešnega gospodarstva. Nekatere ocene na prvo žogo so po njegovem mnenju preuranjene. Verjame, da bodo v dialogu z gospodarstveniki te prepričali, da se pogoji za gospodarjenje niso in ne bodo spremenili tako, da bi bilo treba razmišljati o selitvi poslovanja iz Slovenije.
VIR: data.si, vecer.com

torek, 04. september 2018

Izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo

Vsak družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ima pravico, da iz te družbe izstopi. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) določa dva načina izstopa družbenika, in sicer pogodbeni izstop in sodni izstop.
 
Pogodbeni in sodni izstop družbenika

Pogodbeni izstop družbenika lahko predvideva in ureja že sama družbena pogodba. Taka določba v družbeni pogodbi ni obvezna. Gre za neobvezno sestavino, ki je enakovredna ostalim obveznim sestavinam družbene pogodbe. Naknadna vključitev take določbe je možna le s spremembo družbene pogodbe in ne s kakšnim drugim aktom ali s sklepom skupščine.

Družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik izstopiti iz družbe ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa. Določeni pogoji morajo biti pošteni in morajo dopustiti izstop, če ni mogoče razumno pričakovati, da bi družbenik prenašal določeno stanje v družbi ali nedopustno ravnanje drugih družbenikov. Če v družbeni pogodbi ni drugače določeno, lahko družbenik izstopi kadarkoli, če z izstopom ne povzroči občutne škode družbi ali drugim družbenikom. ZGD-1 nima določbe o tem, kdo odloča o izstopu družbenika. Načeloma lahko tako odločitev sprejme skupščina, te odločitve pa gotovo ni mogoče prepustiti določenemu družbeniku ali poslovodji, pri čemer lahko družbena pogodba določi soglasje določenega družbenika oziroma družbenikov.

Če družbena pogodba ne predvideva pogodbenega izstopa družbenika, lahko o tem odloči sodišče – t.i. sodni izstop družbenika. ZGD-1 v drugem odstavku 501. člena določa, da sme družbenik s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti. Sodna praksa večinoma šteje, da komercialna tveganja niso utemeljen razlog za izstop zaradi dolžnosti medsebojne zvestobe družbenikov. Družbenik bo moral v takem primeru dokazati, da je prej opozarjal na grozečo škodo oziroma neustrezno ravnanje poslovodstva.

Posledice izstopa družbenika

Z izstopom družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato je potrebna t.i. sanacija osnovnega kapitala po izstopu. ZGD-1 določa, da morajo drugi družbeniki v treh mesecih po izstopu družbenika sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež, ki preneha, ali v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža.

Družbenik, ki je izstopil iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu (t.i. pravica do odpravnine). Družba mu mora to vrednost izplačati z obrestmi najpozneje v treh letih od dneva izstopa. Družbenik, ki je v družbo vložil stvarni vložek pa lahko namesto takega izplačila zahteva vrnitev stvari in pravic, ki so bile predmet stvarnega vložka, če vrednost teh stvari ali pravic ne presega ocenjene vrednosti poslovnega deleža, vendar ne prej kot v treh mesecih po izstopu.

Velja omeniti, da pri sodnem izstopu družbenika iz družbe nastane terjatev do izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža šele s pravnomočnostjo (obsodilne) sodbe o izstopu družbenika iz družbe (tožene stranke).
 
VIR: bankazapodjetnike.si