četrtek, 26. april 2018

Kako zmanjšati izgubo vrednosti pri novem avtomobilu?

Ena največjih zavor pri kupovanju novega avta je prepričanje, da je izguba vrednosti avtomobila prevelika, še posebej v prvih dveh letih. A nakup novega avta kljub prepričanju, da »je takoj, ko prvič ključ obrnete, vreden vsaj 20 % manj«, nadvse mikaven. Vsaka stvar z leti uporabe izgublja svojo vrednost, nakup novega avtomobila pa prinaša tudi veliko pozitivnih stvari, predvsem glede zgodovine avta ter garancije. 

Srednja pot med novim in rabljenim

Življenjske dobe posameznih modelov avtomobilov se hitro krajšajo. Potrošniška družba in vedno hitrejši napredek tehnologij zahtevajo nenehno nadgrajevanje ter izboljšave obstoječih izdelkov. Pri avtomobilih se to kaže v obliki zgodnjega osveževanja obstoječih modelov (facelift), pa tudi v vedno bogatejši ponudbi modelov posamezne znamke. Starim modelom na ta način hitreje pada cena, in to kljub temu da še zdaleč niso zastareli. Če izberete srednjo pot, imate lahko nov avto za občutno nižjo ceno. Rešitev je nakup novega avtomobila, tik preden pride na trg nov model. 

Kako se izogniti preveliki izgubi vrednosti avtomobila?

O izgubah vrednosti pri avtomobilih kroži veliko teorij, dogajanje na trgu pa bi lahko strnili v nekaj osnovnih ugotovitev:
  • nov avto največ izgubi v prvem oziroma v prvih dveh letih (od 15 do 25 %, nato od 10 do 15 % vsako naslednje leto),
  • večji (»boljši«, močnejši, razkošnejši in bolj eksotični) avtomobili izgubljajo bolj od manjših,
  • manj izgubijo avtomobili, ki so bili kot novi kupljeni v Sloveniji,
  • manjši avto se splača imeti dlje, saj z leti izgublja manj,
  • večje avte je priporočljivo menjati pogosteje (na 3 do 5 let), saj kasneje postanejo za lastnika predragi (vzdrževanje, zavarovanje …),
  • v povprečju se vrednost avta prepolovi po približno petih letih (manjšim malo kasneje, večjim malo prej).
Glede na vse zapisano se splača nov avto srednjega razreda kupiti za dalj časa oziroma za najmanj pet ali šest let. Izgubo vrednosti lahko zmanjšate tudi z rednim vzdrževanjem ter natančno zgodovino avtomobila (prevoženi kilometri, popravila, redni servisni pregledi). Seveda pomembno vlogo igrajo tudi letnik avtomobila, model ter prevoženi kilometri, zato je premisleku pred nakupom o tem, kako in za kaj boste uporabljali avto, priporočljivo nameniti dovolj časa. 

Najpomembnejši prednosti starega modela – zanesljivost in vrednost

Prednosti nakupa lanskega oziroma starega modela bodo navdušile zlasti tiste, ki iščejo zanesljiv avto za nižjo ceno in ki ga nameravajo voziti dalj časa. Glavni prednosti sta odlično razmerje med vrednostjo in ceno ter relativno velika stopnja zanesljivosti avtomobila. Nekateri prodajalci, ki so v poslu že dolgo časa, so namreč mnenja, da so ob koncu življenjske poti določenega modela izdelani avtomobili najbolj zanesljivi. Poleg tega imajo osveženo podobo (facelift) in le redko presenetijo s kakšnim skritim presenečenjem, kar se pri povsem novih dogaja pogosteje (vpoklici vozil zaradi tovarniških napak in podobno). 

Za kupce je pri starejših modelih nedvomno najbolj privlačna cena. Običajno imajo zadnji avtomobili določene serije vgrajene veliko dodatne opreme, a so pogosto kljub temu še vedno cenejši od slabše opremljenih avtomobilov novega modela. Tovrsten nakup je torej odlična priložnost za vse, ki na avto ne gledate le kot na statusni simbol in dokaz svojega uspeha, ampak ga potrebujete za vsakdanje potrebe varnega, udobnega in zanesljivega prevažanja sebe in svoje družine. 

Je nakup starega modela dobra naložba?

To je v največji meri odvisno od vas samih. Če potrebujete najnovejši izdelek na trgu in si ga lahko privoščite, je nakup starega modela brca v temo. Če pa kupujete avto, ki ga boste po nekaj letih vsakodnevne uporabe prodali, in se že danes zavedate, da boste zanj iztržili približno polovico cene novega, pa je tak nakup zaradi vseh dodatnih popustov precej bolj ugoden. 

VIR: https://azimut360.si

sreda, 25. april 2018

Kako še naprej obdelovati osebne podatke in se izogniti kazni

Konec maja začne veljati nova evropska uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki spreminja filozofijo varovanja osebnih podatkov.

Odtlej bo moral biti vsak posameznik seznanjen, da je na seznamu prejemnikov newsletterja in s tem izrecno soglašati. Natančno bo moral biti tudi seznanjen, za kaj bodo uporabljali njegov e-naslov oziroma telefonsko številko.

Uredba GDPR torej prinaša že težko pričakovane in nujno potrebne pravice posameznikov do zaščite osebnih podatkov, po drugi strani pa tudi mnogo dela za podjetja, ki uporabljajo in kakorkoli obdelujejo osebne podatke državljanov EU.
 
O tem sta na zadnjem seminarju Banke za podjetnike (BZP) govorila Igor Pauletič in Matevž Kadak iz podjetja FrodX. To se vse bolj dokazuje kot strokovna referenca in je eno od najhitreje rastočih podjetij na področju digitalnega marketinga pri nas.

Odgovorila sta na vprašanja, kot so:
  • Kako pridobivati in hraniti soglasja za komercialno komuniciranje?
  • Kaj storiti s kontakti, ki ste jih dolga leta zbirali – bodo ti še naprej veljavni?
  • Kako stare kontakte skladno z uredbo vključiti v nove prodajne akcije?
  • Kako obveščati kontakte, za kakšne namene zbirate njihove podatke?
  • Kako skladno z uredbo organizirati nagradne igre, druge prodajne akcije itn.?

Uredba o varstvu osebnih podatkov je v zadnjih mesecih ena od glavnih tem v podjetjih, ki obdelujejo osebne podatke, saj so za kršitve predvidene zelo visoke kazni. Te znašajo celo do štirih odstotkov letnega prihodka podjetja ali 20 milijonov evrov.

A Igor Pauletič poudarja, da gre za maksimalne zneske in da je bojazen pri veliki večini odveč. »Tolikšne kazni so grožnja za podjetja, kot sta Facebook in Google,« je poudaril.
 
Čiščenje neaktivnih uporabnikov

Največji problem bo, kako pridobiti soglasja oziroma izrecne privolitve obstoječih in bodočih strank za obdelavo osebnih podatkov.

»Če boste po elektronski ali navadni pošti pošiljali obrazce za soglasje in ljudi prosili, naj jih izpolnjene vrnejo nazaj, se nihče ne bo odzval. Ljudem je za to vseeno. Praktično nihče se ne odzove na tovrstno elektronsko pošto, kaj šele, da bi hodili na pošto.«

Zato je najbolj smiselno, da ljudi pokličete in vprašate, ali lahko še naprej obdelujete njihove podatke. Morda jih bo veliko reklo, da ne želijo biti na seznamu, vendar so to manj kakovostni prejemniki, ki se tako ali tako ne odzivajo na poslano elektronsko pošto.

Igor Pauletič je ponazoril na lastnem primeru. V njihovi bazi je okoli 50 tisoč uporabnikov. Za zdaj kaže, da jih bodo morali izbrisati 42 tisoč, saj zanje niso dobili soglasja. Toda analiza je pokazala, da je med njimi le 20 odstotkov toliko aktivnih kot ostalih 8 tisoč.

»Za tistega, ki ga moja vsebina ne zanima, mi ni žal,« je pojasnil Pauletič. »Zakaj bi 50 tisoč ljudem pošiljal newsletter ali elektronsko sporočilo, če jih nekateri že dve leti niso odprli? Verjetno sploh nimate njihovega dovoljenja,« se je strinjal Kadak.
 
Kako do soglasij

Večina soglasij se bo kljub vsemu še naprej pridobivala na osnovi piškotkov (angl. cookie).

Vsakič, ko bo nekdo obiskal vašo spletno stran, se bo na dnu pojavilo pojavno okno (ang. pop-up) in prosilo za soglasje k namestitvi piškotkov. Po izkušnjah sodeč se 99 odstotkov ljudi s tem tudi strinja.

To vam bo pomagalo pri pridobivanju potrebnih in manjkajočih soglasij. Ko bodo obiskovalci v prihodnje prišli na vašo spletno stran, boste po piškotkih ugotovili, za koga gre in katera soglasja že imate, katera pa še potrebujete.

Do zdaj je bila v obrazcu, v katerega so ljudje vpisovali ime in priimek ter elektronski naslov, na koncu povezava do izčrpnih splošnih pogojev. Po novem to ne bo več v skladu s pravili. V obrazcu bo moralo biti bolj podrobno in strnjeno besedilo, ki bo vključevalo osnovne splošne pogoje, na primer namen uporabe osebnih podatkov.

Je torej glede na stroge pogoje varovanja osebnih podatkov ustreznejša dvojna potrditev prijave (ang. double opt-in), da uporabnik, ki se vpiše na seznam prejemnikov e-poštnih sporočil, dobi potrditveno sporočilo, v katerem so zapisani pogoji pridružitve?

Po mnenju Pauletiča je to smiselno zgolj v primeru velikega števila pritožb. Bolj smiselna je enojna registracija (ang. single opt-in), saj drugače uspešnost pridobivanja novih naročnikov pade za 75 odstotkov.
 
Kdo bo najbolj na udaru

Tudi če vam do 25. maja ne uspe pridobiti soglasij vseh tistih, katerih osebne podatke uporabljate, naj vas ne skrbi. Nadzorni organ, Agencija za komunikacijska omrežja (AKOS), vam bo ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih najprej izdala opozorilo.
»Tudi sicer bodo najprej preganjali preprodajalce osebnih podatkov in tiste, ki zlorabljajo osebne podatke in brez privolitve pošiljajo trženjska sporočila.« Mala in srednje velika podjetja, ki pošiljajo množično pošto (in ne spama) in za to še niso pridobila vseh soglasij, bodo na dnu seznama za pregled.

Velik izziv bo predstavljalo tudi upravljanje osebnih podatkov

Podjetja imajo običajno 10 tisoč, nekatera tudi več kot 15 tisoč uporabnikov, katerih osebne podatke obdelujejo. Slej ko prej se bo našla oseba, ki bo hotela spremeniti svoje podatke, omejiti njihovo uporabo ali jih v celoti izbrisati. Vselej boste morali prikazati, katere osebne podatke obdelujete in kaj ste ugotovili na podlagi njihove analize.

Zato bodo morala podjetja imenovati pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (DPO), ki se bo ukvarjal s tem in poskrbel za pravočasno reševanje omenjenih zahtev. Smiselno je tudi avtomatizirati te procese, da jih pospešite in se izognete napakam.

VIR: https://bankazapodjetnike.si/

torek, 24. april 2018

Dostava paketov v EU naj bi bila cenejša

V Strasbourgu je bila podpisana uredba o čezmejni dostavi paketov. Kot obljubljajo v Evropski komisiji, bo zato dostava paketov preglednejša in dostopnejša. Nova uredba bo potrošnikom in podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, omogočila, da bodo lažje in z več zaupanja nakupovali in prodajali proizvode in storitve po spletu v Evropski uniji (EU).

Nižje cene čezmejne dostave naj bi spodbudile čezmejno nakupovanje v EU, so prepričani v Evropski komisiji. Visoki stroški dostave v tujino so namreč še vedno ena glavnih ovir čezmejnim nakupom. “Medtem ko 44 odstotkov potrošnikov kupuje prek spleta v lastni državi, jih iz druge države članice prek spleta naroča le 15 odstotkov,” še pojasnjujejo v EK in dodajajo, da bi lahko preglednejše cene k spletni prodaji pritegnile še več trgovcev na drobno. 

Dostava paketov naj bi bila cenejša

Na podlagi nove uredbe bodo storitve čezmejne dostave preglednejše. Dostava paketov pa naj bi bila posledično cenejša. Na primer, cena pošiljanja v Italijo je zdaj lahko nekajkrat manjša kot cena pošiljanja v Slovenijo, čeprav je razlika med krajema dostave na eni in drugi strani meje le nekaj sto metrov.

Evropska komisija želi vzpostaviti enotno spletno mesto, kjer bi bile dostopne cene čezmejne dostave paketov. To naj bi tako podjetjem kot potrošnikom omogočilo lažjo primerjavo cen in izbiro najugodnejše storitve.

Dostavna podjetja bodo morala ustreznim nacionalnim organom predložiti podatke, s pomočjo katerih bodo ti lahko ocenili cene in ugotavljali stanje. Predvidena je obveznost sporočanja cen. To pa ne velja za mala dostavna podjetja, saj bi to zanje pomenilo preveliko upravno breme.

Trgovci pa bodo morali svojim strankam zagotoviti jasne informacije o cenah, ki se zaračunavajo za čezmejno dostavo pošiljk in za njihovo morebitno vrnitev. 

Z novimi pravili bi regulativni organi dobili pooblastila za boljše spremljanje dogajanja na trgu dostave paketov. V veliko državah članicah namreč organi trenutno nimajo dostopa do teh podatkov, s čimer je spremljanje oteženo. V primeru, da predlagani ukrepi ne bodo spodbudili ustrezne konkurence, bo komisija sama regulirana cene.

Uredba o dostavi paketov je poleg pravil o neupravičenem geografskem blokiranju in varstvu potrošnikov, ki so že bila sprejeta, še tretji ključni predlog Evropske komisije za pospešitev spletne trgovine v EU. Uredba bo začela veljati dvajset dni po objavi v Uradnem listu EU. V celoti pa se bo uporabljala od 1. januarja 2019.

VIR: www.data.si

ponedeljek, 23. april 2018

V Sloveniji visoki stroški dela


Stroški dela na uro se v Evropski uniji (EU) gibljejo od 4,9 evra v Bolgariji do 42,5 evra na Danskem. V Sloveniji znašajo 17 evrov, kar nas uvršča na vrh med najnovejšimi članicami EU.
Lani so stroški dela na uro dela v gospodarstvu EU, kjer nista upoštevana kmetijstvo in javni sektor, v povprečju znašali 26,8 evra, v območju z evrom pa 30,3 evra.

Kot so sporočili z evropskega statističnega urada Eurostat, so stroški dela v EU zelo različni. Poleg Bolgarije so najnižje zabeležili v Romuniji (6,3 evra), Litvi (osem evrov), Latviji (8,1 evra), na Madžarskem (9,1 evra) in na Poljskem (9,4 evra), najvišje stroške pa so poleg Danske zabeležili v Belgiji (39,6 evra), Luksemburgu (37,6 evra), na Švedskem (36,6 evra) in v Franciji (36 evrov).

Nižje stroške dela od Slovenije sta imeli poleg preostale deveterice držav, ki so v EU vstopile leta 2004, še Grčija in Portugalska.

Stroški dela v industriji so bili 27,4 evra v EU in 33,4 evra v območju z evrom. V storitvenem sektorju so se stroški dela v EU ustavili pri 26,6 evra in v območju z evrom pri 29,3 evra.

V gradbeništvu so bili stroški na uro 23,7 evra v EU, v območju z evrom pa 26,7 evra. V pretežno neposlovnem delu gospodarstva, kamor je med drugim vključeno izobraževanje, zdravstvo, umetnost, a ne v okviru javnega sektorja, pa so stroški znašali 27,2 evra v EU in 30,1 evra v območju z evrom.
Stroški dela se povečujejo

Lani so se v primerjavi z letom prej sicer stroški dela na uro v celotnem gospodarstvu v EU povečali za 2,3 odstotke, v območju z evrom pa za 1,9 odstotka.

Znotraj območja z evrom so največjo rast stroškov zabeležili v Litvi, Estoniji in Latviji. Stroški so se znižali le na Finskem. Med državami zunaj območja z evrom so največjo rast stroškov dela zabeležili v Romuniji in Bolgariji.

VIR: www.data.si

četrtek, 19. april 2018

Potrebujete podjetniško idejo?


Danes več deset tisoč ljudi po vsem svetu razmišlja o ustanovitvi lastnega podjetja, ugotavljajo pri reviji Entrepreneur. Svoje podjetje in delo od doma si lahko privošči skoraj vsakdo, ki je pripravljen tvegati in trdo delati. Seveda pa potrebujete tudi zanimivo podjetniško idejo.

Kje najti dobro podjetniško idejo?


Pri reviji Enterpreteur so pred kratkim objavili 55 poslovnih idej, ki imajo velik potencial, da se razvijejo v dobičkonosen biznis. V nadaljevanju izpostavljamo 10 najbolj zanimivih. 
Popravilo koles

Kolesarjenje je vse bolj razširjeno. Ne samo, da naj bi šli vsi na kolo za zdravo telo, kolesarjenje v mestih pripomore tudi zmanjševanju prometnih zamaškov, ki jih povzročajo avtomobili, običajno z enim potnikom.

Čeprav je popravilo koles morda bolj sezonski posel, lahko podjetniško idejo oblikujete denimo s ponudbo kolesarnice oziram prostora za shranjevanje koles. Zaradi prostorske stiske, bi tovrstna dodatna ponudba v mestih zagotovo pritegnila pozornost strank.

Čistilni servis

Zanimivo podjetniško idejo lahko najdete tudi v čistilnih servisih. Razmisliti morate, kdo bodo vaše potencialne stranke. Odličen vir rednih strank čistilnih servisov so lahko denimo restavracije in hoteli, ki vsakodnevno potrebujejo temeljito čiščenje svojih prostorov. Lahko pa se osredotočite na čiščenje stanovanj. Pozitivna stran tovrstne dejavnosti je, da navadno ne potrebuje veliko oglaševanja. Zadovoljne stranke namreč hitro razširijo pohvalo na račun dobro opravljenega dela.

Popravilo računalnikov in drugih elektronskih naprav

Če imate sposobnosti in znanje za opravljanje manjših popravil računalnikov, znate osvežiti računalniško tablico ali pa priklopiti novo računalniško komponento za printanje, potem z malo podjetniške žilice in nekaj rednih strank lahko razvijete pravi (popoldanski) biznis. Dejavnost lahko dopolnite s popravili ali vzdrževanjem drugih elektronskih naprav. 

Razvijanje spletnih strani

Danes vsak podjetnik potrebuje kakovostno spletno stran. Razvijalci spletnih strani in spletih aplikacij imajo zato lahko veliko dela. Seveda pa boste za tovrsten biznis potrebovali nekaj znanja, programiranje spletnih strani in spletnih trgovin pa vam mora predstavljati izziv. 

Sprehajanje psov

Psi potrebujejo veliko gibanja, lastniki pa jim ga kdaj ne utegnejo zagotoviti. Zato bi z veseljem najeli nekoga, ki bi priskočil na pomoč in njihovega kosmatinca odpeljal na kak daljši sprehod. Sprehajanje psov je torej lahko odlična podjetniška ideja, ki jo lahko dopolnite s še zanimivejšo storitvijo – nudite lahko pasji hotel. Kako morate ustrezno registrirati dejavnost, smo pisali v prispevku Pasji hotel lahko ljubiteljem živali prinese dober zaslužek.

Organiziranje dogodkov

Če uživate, ko gre vse po planu ali ko načrtujete, kako boste priredili popolno večerjo, je morda organizacija dogodkov prava podjetniška priložnost za vas. Več o tem pa v prispevku Organizacija dogodkov za različne priložnosti. 
Pisanje marketinških besedil

Če radi pišete, ste inovativni in natančni ter vam slovnica ne povzroča težav, lahko razmislite o delu tekstopisca v marketingu. Pišete lahko vsebine za različne spletne strani, ustvarjate pa lahko tudi objave na družabnih omrežjih. 

Osebno trenerstvo

Današnja družba se veliko ukvarja s telesno pripravljenostjo in fizičnim izgledom, različne športne aktivnosti oziroma vadbe so dobro obiskane. Zato ne preseneča, da se tudi (bodočim) podjetnikom vse pogosteje porajajo poslovne ideje na področju športa oziroma osebnega trenerstva. 

Fotografiranje

Profesionalna fotografija je čedalje bolj priljubljena in iskana, zato imajo fotografi veliko različnih možnosti za zaslužek. V spomladanskih in poletnih mesecih je veliko povpraševanje po kakovostnih poročnih fotografijah. A to ni edina tržna niša. Lahko fotografirate portrete ljudi, družin in njihovih hišnih ljubljenčkov, lahko se specializirate za fotografiranje prireditev, denimo družinskih praznovanj, veliko povpraševanje je tudi po prazničnih fotografiranjih ob koncu koledarskega leta … 

Varstvo otrok

Če si želite zaslužiti kak (dodaten) evro in imate radi otroke, lahko razmislite o dejavnosti dnevnega varstva otrok. Mnogi starši se namreč raje kot za javni vrtec odločijo za varstvo otroka v domačem okolju.

VIR: data.si

sreda, 18. april 2018

Pravica do vrnitve na isto delovno mesto po izteku materinskega dopusta

Delodajalec mora delavki ob vrnitvi s porodniškega dopusta omogočiti, da zasede isto delovno mesto in pod istimi pogoji kot prej. Če so se med odsotnostjo pravice, ki delavki pripadajo, izboljšale, jih ji mora delodajalec omogočiti takoj, ko se vrne s porodniškega dopusta.

Pravica do vrnitve na isto delovno mesto

Delodajalec mora delavcu po prenehanju materinskega, očetovskega ali starševskega omogočiti, da začne opravljati delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Oseba ima pravico do vrnitve nazaj na isto delovno mesto, kot ga je opravljala pred nastopom dopusta. Pogodba o zaposlitvi zaradi izrabe omenjenih dopustov ni prenehala ali se spremenila, torej velja in učinkuje še naprej, enako kot pred izrabo dopustov, povezanih s starševstvom, pojasnjujejo na Ministrstvu za delo.
 
Delavka mora imeti enake ali boljše pravice kot prej

Delovnopravni položaj osebe, ki je izrabila materinski dopust, se po vrnitvi nazaj na delo ne sme spremeniti oziroma poslabšati glede na njen položaj in pravice v delovnem razmerju, ki jih je imela pred nastopom tega dopusta.

Prav tako mora biti oseba po vrnitvi nazaj na delo deležna vseh izboljšav glede pravic, do katerih je prišlo v času, ko je bila odsotna. Na primer, če bi pridobila višjo plačo, več dopusta, napredovanje … Oseba torej zaradi izrabe omenjenih dopustov ne sme biti na slabšem glede pravic in položaja v delovnem razmerju.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč izrecno določa, da pravice, ki jih je delavec pridobil ali so se izboljšale med odsotnostjo z dela zaradi materinskega, očetovskega, starševskega dopusta, lahko uveljavi takoj, ko se vrne nazaj na isto delovno mesto. Delodajalec mu mora to omogočiti.
VIR: www.data.si

torek, 17. april 2018

SPOT - Slovenska poslovna točka

V okviru podpornih storitev države za poslovne subjekte se uvaja nov nacionalni sistem SPOT, Slovenska poslovna točka. Pod okrilje Slovenske poslovne točke postopoma prehaja tudi dosedanji sistem VEM, tako točke VEM kot portal za podjetja in podjetnike e-VEM.

Cilj je vzpostavitev celovitega sistema brezplačnih podpornih storitev države za poslovne subjekte pod enotno znamko. Sistem SPOT bo poslovnim subjektom, podjetnikom in potencialnim podjetnikom nudil nove in izboljšane elektronske storitve, storitve podjetniškega svetovanja, informiranja in podjetniškega usposabljanja ter obogaten nabor storitev s področja internacionalizacije in tujih investicij. 

Sistem SPOT, Slovenska poslovna točka združuje štiri nivoje:

1.Portal SPOT (e-VEM) - Informacije in elektronske storitve za poslovne subjekte

Prvi nivo sistema in znamke SPOT, Slovenska poslovna točka, predstavlja portal e-VEM oz. v prihodnje portal SPOT - spot.gov.si.

Portal predstavlja uradno spletno stran sistema SPOT. Na portalu so na voljo podrobnejše informacije o celotnem sistemu SPOT, predstavljeni so različni nivoji sistema, njihove naloge in pristojnosti, na voljo so informacije o točkah SPOT, kontaktih, naslovi, seznami in zemljevid točk SPOT. 

Portal e-VEM (portal SPOT) še naprej ostaja ključni portal za podjetnike in poslovne subjekte in horizontalno povezuje različne institucije in pristojne organe s katerimi gradimo storitve za poslovne subjekte. Cilji portala so še naprej usmerjeni k zagotavljanju enostavnega, hitrega in brezplačnega poslovanja podjetnikov in poslovnih subjektov z državo.

Na portalu e-VEM potekajo postopne vsebinske in tehnične nadgradnje. Uporabnikom bodo na voljo nove in nadgrajene elektronske storitve in vsebine o pogojih za poslovanje. Načrtovane aktivnosti bodo vključevale tudi celovito spremembo imena iz portala e-VEM v portal SPOT. Prenova se izvaja v okviru projekta Enotna poslovna točka, ki ga vodi Ministrstvo za javno upravo.

2. SPOT Registracija - Registracije podjetij s pomočjo svetovalca

Drugi nivo sistema SPOT predstavljajo fizične »registracijske« točke za podporo poslovnim subjektom. Gre za dosedanje točke VEM, kjer uporabnik s pomočjo referenta opravi postopke v okviru portala SPOT (dosedanji portal e-VEM).

3. SPOT Svetovanje - Podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje
Tretji nivo sistema SPOT predstavlja 12 regijskih točk SPOT svetovanje, ki nudijo strokovno pomoč na različnih področjih v obliki informiranja, svetovanja, organizacije delavnic in usposabljanj za potencialne podjetnike in podjetnike, izmenjave dobrih praks in odpiranja poslovnih priložnosti, regionalnega povezovanja in sooblikovanja podpornega okolja za poslovne subjekte. Točke SPOT Svetovanje nudijo bistveno širši vsebinski obseg storitev, ki je potencialnim podjetnikom in podjetnikom v pomoč pri dvigu konkurenčnosti na trgu.

4. SPOT Global - Pomoč izvoznikom in investitorjem

Četrti nivo sistema SPOT je nacionalna točka SPOT – SPIRIT Slovenija, javna agencija, ki izvaja obogaten nabor storitev s področja internacionalizacije in tujih investicij namenjen predvsem podjetjem izvoznikom ter investitorjem.

Notarji

Storitve, ki jih opravljajo točke SPOT (VEM) opravljajo tudi notarji. Notarji imajo poseben status in niso vključeni v sistem SPOT.

Notarji so pooblaščeni za sprejemanje vseh vrst vlog za gospodarske družbe in druge subjekte vpisa v sodni register, medtem ko so ostale točke SPOT (VEM točke) pooblaščene le za registracijo enostavnih poslovnih oblik (s.p. in enostavna d.o.o.) ter za prijavo v registre in evidence FURS, ZZZS, OZS.

Storitve pri notarjih so plačljive.

VIR: http://evem.gov.si

ponedeljek, 16. april 2018

Zdravniški pregled – kdaj ga je treba opraviti?

Če gre za prvo zaposlitev delavca ali pa je od prenehanja opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu minilo več kot 12 mesecev, ga mora delodajalec obvezno poslati na predhodni preventivni zdravniški pregled. 
 
Zdravniški pregled – kaj pravi zakonodaja?

Zdravniški pregled preverja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu. Pravne podlage, ki zadevajo zdravniški pregled delavcev, so predvsem:
ZDR-1 v 28. člena določa, da delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravniški pregled. In sicer v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

ZVZD-1, v katerem so opredeljene pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom, pa v 36. členu določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti takšne zdravniške preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.

Ob tem opozarjamo, da je delavec po ZVZD-1:
  • oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi,
  • oseba, ki za delodajalca opravlja delo na kakršni koli drugi pravni podlagi (študentska napotnica, podjemna pogodba, …),
  • oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.
Na zdravniški pregled je torej delodajalec dolžan napotiti tudi študente in dijake oziroma osebe, ki zanj delajo denimo prek avtorske ali podjemne pogodbe.

Kdaj je treba opraviti zdravniški pregled?

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev v 3. členu določa, da so podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov zdravniških pregledov: ocena tveganja ter posebne zdravstvene zahteve, ki so po potrebi opredeljene v Izjavi o varnosti z oceno tveganja na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Omenjeni pravilnik v 5. členu določa tudi, da predhodni zdravniški pregled opravi delavec:
  • pred prvo zaposlitvijo,
  • po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.
Kot pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo, glede na omenjeno zakonodajo vela, da je praviloma obveznost zagotavljanja zdravniških pregledov odvisna od ocenjevanja tveganj. Če namreč za konkretna dela iz Izjave o varnosti z oceno tveganja izhajajo tveganja za varnost in zdravje delavcev oziroma posebne zdravstvene zahteve, je delodajalec dolžan vsakemu delavcu, ki opravlja takšno delo, zagotoviti zdravniški pregled.
 
Za odločanje o tem, ali se pri izvajanju delovnih opravil pojavljajo tveganja glede zagotavljanja varnosti in zdravja v povezavi z izvajanjem zdravstvenih pregledov, tudi opozarjamo, da posamezni podzakonski akti, ki izhajajo iz ZVZD-1, že opredeljujejo zahtevo po izvajanju zdravstvenih pregledov.

Zdravniški pregled – kaj svetujejo inšpektorji?

Inšpektorat RS za delo delodajalcem svetuje, da prav vsakega novega delavca pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi napotijo na zdravniški pregled, ki ga opravijo v ambulanti za medicino dela.

Na ta način se ugotavlja njihovo zdravstveno stanje ob vstopu v delovni proces delodajalca oziroma samozaposlene osebe. V nasprotnem primeru je lahko ob morebitnih zdravstvenih težavah naknadno težko dokazovati, kdaj je prišlo do sprememb zdravstvenega stanja, pojasnjujejo inšpektorji. Dodatno se lahko zaplete v primeru, kadar invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) zahteva zdravniško spričevalo predhodnega zdravstvenega pregleda zaradi dvoma glede na časovni nastanek zdravstvene okvare.

VIR: data.si

četrtek, 12. april 2018

Prost dostop do spletnih vsebin po vsej EU

Z aprilom je začela veljati uredba, po kateri lahko uporabniki na potovanjih po Evropski uniji (EU) kjerkoli dostopajo do spletnih vsebin (filmi, televizijski programi, pretočna glasba), na katere so se naročili doma. Pravila veljajo za plačljive storitve, upoštevali pa jih bodo lahko tudi ponudniki brezplačnih spletnih vsebin.

Novost bo vsekakor koristna predvsem v času poletnih dopustov. Prost dostop do spletnih vsebin pa boste s pridom lahko izkoristili tudi vsi, ki veliko časa preživite na službenih poteh.

Odprava omejitev, ki so veljale za uporabo digitalnih medijev in spletnih naročnin v drugih državah EU, je še en uspeh enotnega digitalnega trga, ki dopolnjuje ukinitev stroškov gostovanja junija 2017, so ob tem sporočili iz Bruslja. 

Lažji dostop do spletnih vsebin v EU

V Evropski komisiji, Evropskem parlamentu in Svetu EU, so ob začetku veljavnosti novih pravil poudarili, da so slednja neposreden odziv na navade Evropejcev pri uporabi novih tehnologij. Potrošnja za naročniške storitve na avdio in video vsebine se namreč močno povečuje.

Med letoma 2010 in 2014 se je denimo povečala za 113 odstotkov na leto. Medtem ko se je število uporabnikov med letoma 2014 in 2015 povečalo za 56 odstotkov. Ocenjuje se tudi, da bi lahko vsaj 29 milijonov ljudi koristilo prednosti čezmejne prenosljivosti in to število naj bi se v prihodnosti še povečalo – na do 72 milijonov ljudi do leta 2020.

Poleg tega skoraj 60 odstotkov mladih Evropejcev meni, da je možnost potovanja z naročninami pomemben dejavnik pri odločitvi za naročnino na spletne storitve. Nova pravila bodo odpravila te pomisleke, ponudnikom storitev pa omogočila, da povečajo število naročnikov.
 
Uredba pokriva naročniške platforme video vsebin na zahtevo, kot so denimo Netflix, HBO Go, Amazon Prime. Pa tudi plačljive spletne televizijske storitve, storitve predvajanja glasbe, kot so Spotify, Deezer in Google Music ali ponudnike spletnih iger. Glavna značilnost teh storitev je ponujanje dostopa do vsebin, zaščitenih z avtorskimi in sorodnimi pravicami, ter avdiovizualnih medijskih storitev.

Novim pravilom se bodo lahko pridružili tudi ponudniki brezplačnih vsebin. Na primer spletne storitve javne televizije ali radia, ki so zdaj geografsko blokirane.

VIR: www.data.si

sreda, 11. april 2018

Uveljavljanje pravic iz starševskega varstva enostavnejše!

Uveljavljanje pravic iz starševskega varstva bo zelo poenostavljeno, so danes sporočili iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Ministrstvo je namreč vzpostavilo avtomatsko povezavo med centri za socialno delo in Finančno upravo RS.

Za uveljavljanje pravic bodoči starši samo na CSD

Centri za socialno delo bodo tako za uveljavljanje pravic iz starševskega varstva podatke o plačah oziroma osnovah, od katerih so obračunanih prispevki za starševsko varstvo, pridobili neposredno od Finančne uprave. Na njihovi osnovi se obračuna materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo. Gre za podatke o preteklih plačah in nadomestilih oziroma osnovah, od katerih so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo.

Do sedaj so te podatke vpisovali delodajalci v poseben obrazec, sedaj pa to ne bo več potrebno.

“To pomeni, da delodajalcem ne bo več potrebno izpolnjevati podatkov o zaposlitvi in plači na Obrazcu Priloga S-1 za osebe, ki odhajajo na materinski/očetovski/starševski dopust, saj bodo podatke pridobili centri za socialno delo po uradni dolžnosti,” so izpostavili na MDDSZ.

Prav tako delodajalcem ne bo več treba potrjevati podatkov o zaposlitvi. Tako bodo razbremenjeni tako delodajalci kot zaposleni.

Zaposleni vlagatelji bodo sicer na vlogi morali navesti podatek o delodajalcu. Delodajalci pa s temi obrazci ne bodo več imeli dela. Delavec jih bo sicer moral o izrabi materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta v skladu z zakonodajo obvestiti najmanj 30 dni pred nastopom dopusta.

To je sicer nadaljevanje izpolnjevanja zaveze iz Resolucije o družinski politiki 2018‒2028 “Vsem družinam prijazna družba”. 

VIR: data.si

torek, 10. april 2018

Najbolj vroči tehnološki dodatki za poslovneže

Katere tehnološke napravice vam kot poslovnežu lahko olajšajo delo?
 
Tehnološki dodatki dopolnjujejo ali okrepijo funkcionalnost glavnega izdelka, a žal velikokrat njihova cena presega polovico glavnega izdelka. Na spletni strani Amazon smo poiskali dodatke, ki vam ne bodo spraznili denarnice in vam olajšali tako delovne kot prostočasne aktivnosti.

USB središče za mikro in običajno SD kartico

računalnik tehnološki dodatki | Author: Amazon

 Brezžična miška

računalnik tehnološki dodatki | Author: Amazon 

Brezžična tipkovnica

računalnik tehnološki dodatki | Author: Amazon 

Prenosna polnilna baterija za mobitel

računalnik tehnološki dodatki | Author: Amazon 

Plastičen zaščitni ovitek za prenosni računalnik

računalnik tehnološki dodatki | Author: Amazon 

 Prenosni žepni bluetooth zvočnik, ki ga lahko uporabljate tudi za prostoročne klice

računalnik tehnološki dodatki | Author: Amazon 

Polnilna postaja s 5 USB vhodi

računalnik tehnološki dodatki | Author: Amazon  
 
Magnetno avtomobilsko držalo za mobilne naprave

računalnik tehnološki dodatki | Author: Amazon 

 Visoki podstavek za prenosni računalnik

računalnik tehnološki dodatki | Author: Amazon 
 
VIR: https://svetkapitala.delo.si

ponedeljek, 9. april 2018

Dopolnilno delo – za dodatnih 8 ur na teden k drugemu delodajalcu

Kljub temu, da delavec pri enem delodajalcu že dela 40 ur na teden oziroma ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi še za dodatnih osem ur na teden z drugim delodajalcem. Izjemo oziroma tovrstno dopolnilno delo, kot ga je poimenoval zakonodajalec, določa 147. člen Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
 
Drugo, krajše delovno razmerje z drugim delodajalcem, lahko delavec sklene le s soglasjem delodajalca, s katerim ima že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. V soglasju in v drugi pogodbi o zaposlitvi se morata oba delodajalca in zaposleni dogovoriti, kako bo zaposleni izkoriščal letni dopust in druge pravice, ki mu pripadajo, ter kako bo izpolnjeval svoje obveznosti do obeh delodajalcev. 
 
Dopolnilno delo s pogodbo o zaposlitvi je dovoljeno le, če gre za opravljanje:
  • deficitarnih poklicev iz seznama zavoda za zaposlovanje, 
  • opravljanje vzgojno-izobraževalnih,
  • kulturno-umetniških ali raziskovalnih del.
Pogodba o dopolnilnem delu se izteče po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, ali če delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen za polni delovni čas, umakne soglasje za dopolnilno delo.

Dodatno delo ob zaposlitvi sicer omogočajo tudi podjemna pogodba, avtorska pogodba in popoldanski s. p. ali osebno dopolnilno delo.
 
VIR: www.data.si

petek, 6. april 2018

Napotki pri izbiri agencije za izterjavo dolga

Izterjava dolga zajema postopke, katerih cilj je, da podjetje od stranke dobi znesek, ki mu pripada zaradi opravljene storitve oziroma izdelkov, ki ji jih je dostavil. Ker stranka do predvidenega roka zneska ni izplačala, se znesek smatra kot dolg.
 
Izterjava dolga je nekaj, česar se podjetje lahko loti samostojno, lahko pa v te namene najame agencijo za izterjavo. V raznovrstni ponudbi se je dostikrat težko odločiti, katerega ponudnika izbrati. Spodnji napotki so vam lahko v pomoč: 
 
Upoštevajte celotni znesek, ne le začetno ceno

Celotni znesek, ki ga želite izterjati od stranke, predstavlja osnovo, od katere agencija pobere določen delež. Vendar pa to ni edini kriterij, ki določa, kateri od ponudnikov je najcenejši. Velikokrat je v skupno ceno storitve zajetih še več postavk, zato je pametno, če vse to upoštevate pri izbiri agencije. Ne spreglejte torej drobnega tiska. Le na tak način boste lahko naredili realno primerjavo med cenami ponudnikov. 
 
Priporočila in izkušnje 
 
Ko se odločate za izbiro agencije za izterjavo dolga, je dobro, če pri tem upoštevate mnenje strank, ki so že koristile njihove storitve. Na tak način boste dobili informacije iz prve roke in se boste lahko skladno s tem tudi bolje odločili. Informacije lahko dobite preko interneta, če pa osebno poznate koga, ki ima dobre izkušnje s katero od agencij za izterjavo dolga, pa še toliko bolje. Agencije, ki že dlje časa delujejo na trgu oziroma imajo zaposlene strokovnjake z dolgoletnimi izkušnjami, so bolj zanesljive in jim lahko bolj zaupate, da bodo delo opravile res kakovostno. 

Odnos s stranko

Preden se odločite za agencijo za izterjavo dolga, se prepričajte na kakšne načine pristopa do strank. ta kriterij je namreč zelo pomemben, saj posredno vpliva tudi na to, da boste z vašimi strankami uspeli ohraniti dobre odnose na dolgi rok. Zaposleni v agenciji naj bi do strank dostopali spoštljivo in profesionalno.

 


VIR: https://mladipodjetnik.si

četrtek, 5. april 2018

Delodajalci opozarjajo na pomanjkanje usposobljenih delavcev

Pomanjkanje usposobljenih delavcev je največji izziv slovenskega trga dela, so se strinjali delodajalci na posvetu Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov.

Primanjkuje usposobljenih delavcev

Glavna razloga za skrb, ki so jih izpostavili delodajalci, sta pomanjkanje kompetentne in usposobljene delovne sile ter močan vpliv demografskih sprememb na trg dela.

Kot je pojasnil direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle, se zaradi pomanjkanja ustreznih delavcev in demografskih sprememb zmanjšuje delež prebivalstva, ki bi lahko potencialno vstopilo v zaposlitev. Kot pomemben ukrep se zato kaže tudi zagotovitev ustrezne migracijske politike, ki bo privabila manjkajočo delovno silo, poroča STA.

Na novo zaposlujejo vsi sektorji v gospodarstvu, zaposluje tudi država. Povečuje se delovna aktivnosti starejših, ki prav tako prispeva k dobrim razmeram na trgu dela. Kljub temu je zaposlenost delavcev, starejših od 55 let, zaenkrat še vedno relativno nizka. 
 
Brezposelnost naj bi bila leta 2020 na predkrizni ravni

Umarjeva spomladanska napoved sicer kaže, da bo rast zaposlenosti po lanski 2,8-odstotni rasti letos dosegla 2,4 odstotka, v 2019 se bo umirila na 1,5 odstotka, leto zatem pa na 0,8 odstotka. Število registriranih brezposelnih pa naj bi do konca tega leta upadlo na okoli 75.600, do konca 2019 na 68.800, do konca 2020 pa se bo s 64.300 približalo predkrizni ravni.

Podjetniki (še) ne občutijo dobrobiti gospodarske rasti

Delodajalci so bili na posvetu kritični tudi do vladajoče politike. Kot pravijo, obrtniki in podjetniki še vedno ne občutijo dobrobiti gospodarske rasti. Zato so pozvali k znižanju obremenitev dela, kar bi omogočilo tudi rast plač.
 
VIR: data.si

sreda, 4. april 2018

Samozaposleni in njihov položaj na trgu dela

Število samozaposlenih se v zadnjem obdobju ponovno povečuje. Vse več posameznikov se namreč v času ugodnih gospodarskih razmer odloči za ustanovitev podjetja oziroma registracijo s. p.-ja. Državni statistični urad (Surs) ob tem ugotavlja tudi, da so samozaposleni večinoma zadovoljni s svojim delom.

Surs je v drugem četrtletju lanskega leta s posebnim vprašalnikom pridobival podatke o samozaposlenih in njihovem položaju na trgu dela. 

Samozaposleni večinoma ne zaposlujejo

V drugem četrtletju leta 2017 je bilo tako 114.000 oseb samozaposlenih (67 % moških in 33 % žensk). 82 % samozaposlenih je delalo v lastnem podjetju, ali so bili samostojni podjetniki, ali so delali v svobodnem poklicu. Preostalih 18 % so bili kmetje. Okoli dve tretjini samozaposlenih (76.000 ali 67 %) nista nikogar zaposlovali; več kot polovica teh ni nikogar zaposlovala zato, ker ni bilo dovolj dela. Večina samozaposlenih (98.000 ali 86 %) pa v prihodnjih 12 mesecih ni nameravala niti zaposlovati novih delavcev niti za delo najeti podizvajalcev.

Največ samozaposlenih se je sicer samozaposlilo zaradi primerne priložnosti (30,7 %), dobrih 25 % jih je nasledilo družinsko podjetje, približno 13 % pa, ker niso našli zaposlitve.

Podatki Sursa kažejo, da je približno polovica samozaposlenih zadovoljna s trenutnim delom. Pa tudi, da imajo samozaposleni v primerjavi z zaposlenimi (86,6 % : 36,3 %) večjo avtonomijo pri delu, saj lahko sami vplivajo tako na vsebino kot na razporeditev delovnih nalog.
 
Samozaposlenih je vse več

Število samozaposlenih se je v zadnjih četrtletjih ponovno začelo nekoliko višati. Po zadnjih podatkih, to je za 4. četrtletje 2017, jih je bilo 116.000, za 8.000 več kot pred enim letom. V letu 2016 jih je bilo na letni ravni 108.000, v preteklih desetih letih pa jih je bilo največ leta 2010 (119.000), najmanj pa leta 2008 (99.000). Po podatkih iz poročila Zavoda za zaposlovanje o izvajanju ukrepa spodbujanja samozaposlovanja v obdobju 2007–2013 je bilo največ prejemnikov subvencije za samozaposlitev prav v letu 2010.

VIR: data.si

torek, 3. april 2018

Dajatev na odjavljena vozila

S 1. aprilom 2018 bo začel veljati Zakon o dajatvah na motorna vozila (ZDajMV), ki uvaja dajatev na odjavljena vozila. Plačevati jo bodo morali tisti lastniki vozil, ki v enem letu po odjavi vozila iz prometa tega ne bodo ponovno registrirali ali predali v razgradnjo pooblaščenim izvajalcem.
 
Kdo bo moral plačevati dajatev na odjavljena vozila?

Dajatev na odjavljena vozila bodo plačevali lastniki vozil, katerih vozila so registrirana za prevoz največ devetih oseb skupaj z voznikom (8+1), lastniki vozil za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone in lastniki trikolesnih vozil (kategorije M1, N1 in L2e).

Lastniki vozil, ki bodo 1. aprila 2018 odjavili vozilo iz prometa, bodo postali zavezanci za plačilo te dajatve 1. aprila 2019. Dajatev bodo plačevali vsako leto.

Plačilu dajatve se lahko lastniki vozil izognejo v teh primerih:
  • če je iz evidence registriranih vozil razvidno, da je bilo vozilo dano v razgradnjo v skladu s predpisi o varstvu okolja,
  • če predložite policijski zapisnik, iz katerega izhaja, da je bilo vozilo ukradeno, ali
  • v primeru, da predložite dokazilo, da je bilo vozilo registrirano v drugi državi.
Dajatev za odjavljena vozila se sicer plačuje največ deset let od zadnje odjave vozila. Če se to v tem času znova registrira, začne ta rok ponovno teči ob naslednji odjavi vozila. Dajatev pa ne velja za vozila s statusom starodobnika.

Višina dajatve bo znašala 25 odstotkov obstoječe letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, vendar ne bo manjša od 25 evrov. Za vozila, ki imajo vgrajen samo električni pogonski motor, bo dajatev za odjavo znašala 20 (L2e) oziroma 25 evrov (M1 in N1).
 
Cilj je zmanjšanje števila divjih odlagališč

Namen ukrepa je, da bodo lastniki sami poskrbeli za odjavljena vozila in da ta ne bodo končala na divjih odlagališčih v naravi ter tako dodatno onesnaževala in kazila okolja, so zapisali na Ministrstvu za infrastrukturo.

Pooblaščeni izvajalci bodo namreč ob razgradnji vozila poskrbeli tudi za okolju nevarne snovi in materiale, ki obremenjujejo okolje.

Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da cilj ukrepa ni pobiranje dajatev na odjavljena vozila. Ampak to, da bi lastniki kar se da hitro poskrbeli za odjavljeno vozilo.

VIR: data.si