ponedeljek, 23. september 2019

Brezpapirnato poslovanje?

Gore papirja so realnost poslovanja računovodskih servisov. Razlogov je več, med njimi tudi dejstvo, da danes večina dokumentov med podjetji še vedno potuje v papirnati obliki. Ne pomaga niti to, da računovodstva ponavadi hranijo dokumentacijo še za svoje stranke. 

 
Posledično se težave in slabe prakse, s katerimi se soočajo podjetja, prenašajo tudi na računovodske servise. Gre za:
  • slabšo sledljivost dokumentov,
  • zamudno iskanje dokumentacije,
  • usklajevanje internih oznak,
  • prelaganje odgovornosti,
  • slabo varnost,
  • dolge roke za izvedbo likvidacijskega postopka,
  • obvezno prisotnost na delovnem mestu,
  • ipd.
Večina računovodskih servisov in podjetji še vedno tradicionalno uporablja registratorje oz. fascikle. Nakup in arhiviranje fasciklov pa je nezanemarljiv strošek in kljub skrbnemu načrtovanju lahko zmanjka prostora na policah.

A ker je hranjenje dokumentacije v originalni obliki in prenos v elektronsko obliko v določeni meri tudi zakonsko opredeljen, okorel in neprilagojen majhnim podjetjem, se boj za spremembe zdi izgubljen.

Z brezpapirnim poslovanjem se izognemo kopičenju dokumentacije, pretiranem tiskanju in ponovnem skeniranju, zagotovimo pa tudi jasno sledljivost nad kreiranjem, vpogledi in popravki dokumentov.

Digitalizacija torej pomeni izboljšanje delovnih procesov, hkrati pa tudi spremljanje dokumenta skozi njegov celoten življenjski cikel, od nastanka in zajema, pa do potrjevanja in (dolgoročne) hrambe. 

Čas je da začnemo razmišljati o tem, da fascikle pospravimo enkrat za vselej.

Vir: accbox.si

četrtek, 19. september 2019

Programi za izdajanje računov


Popularni Microsoft Office orodji Word in Excell sta še vedno velikokrat prva in edina izbira podjetnika za izstavljanje računov. Mnogi pravijo, da sta darilo in prekletstvo podjetništvu. Nedvomno gre za eni najbolj razširjenih programskih oprem in prav njuna razširjenost je vir marsikaterih tegob, s katerimi se podjetniki srečujejo.

Word in Excel vsi poznamo in vsem sta nam domača – in ravno to je najpogostejši razlog, da sta tudi avtomatična odločitev za večino podjetnikov, ki želijo izdati račun, poslati dopis, voditi bazo svojih strank in beležiti dogovore z njimi.

A ker to omogočata, to še ne pomeni, da sta za ta namen tudi najprimernejši orodji. Pogosto velja prav nasprotno. Obe orodji bi namreč lahko povzeli z opisom “z njima je mogoče narediti vse, ampak nič odlično”.

V svoji navdušenosti nad tem “kaj vse se lahko z njima naredi”, pogosto ne opazimo, koliko časa nam za to delo porabita. Kar je nenazadnje logično, saj orodji nista optimizirani za vse naloge, ki jim jih naprtimo. Švicarski nož je super, a strinjamo se, da za podiranje dreves, operacije slepiča in popolno narezan pršut pač ni najboljše orodje. 
 

Največje pomanjkljivosti pri uporabi orodij Word in Excel za izdajo računov

 
Pošljete račun z napako

Kako izgleda proces izdaje računa v Wordu? Na računalniku poiščete zadnji račun, mu popravite nekaj detajlov, kliknete “Shrani kot…” in izberete kam bi ga želeli shraniti, nato pa ga pošljete stranki. Kaj pa se zgodi, če ste določen podatek pozabili popraviti? Datum, številko računa, dimenzijo izdelka, naziv stranke, morda celo ceno? Vsako napako se da popraviti, a to je čas, ki ga dobesedno vržete stran. Do tega namreč ne bi prišlo, če bi uporabljali primernejšo rešitev za izdajo računov.

Izguba dokumetov

Izguba dokumenta v primeru dela z Word in Excel datotekami ni vprašanje “če”, ampak “kdaj”. Vsi smo prepričani, da je naš sistem poimenovanja datotek in shranjevanja na skupni disk odporen za vse vrste napak. Dokler do njih ne pride in dokument se (z napako v imenu) izgubi v neznani mapi. Ali pa odpove kar celoten disk.

Več ljudi, kot je v stiku z dokumenti, hitreje bo do tega prišlo. Morda ste ga že poslali stranki, in ga lahko najdete med poslanimi sporočili v elektronski pošti? Mogoče, ampak na ta način boste težko kogarkoli prepričali, da imate “dokumentacijo pod kontrolo”.

Nezanesljiva poročila


Excel najpogosteje ni povezan z drugimi podpornimi sistemi in tako zahteva ročen vnos podatkov. Kadarkoli jih vpisujete ročno, je to priložnost, da pride do napak. In do njih bo sigurno prišlo.

V primeru, da do napake pride, je pomembno, da jo lahko hitro in učinkovito odpravite. To pomeni, da se popravi zgolj na enem mestu, sprememba pa je takoj vidna v vseh poročilih. To v primeru večih Excel datotek ni mogoče.
 
Izdaja računov vzame preveč časa

Proces izdaje računov ne bi smelo biti opravilo, ki vzame toliko časa, da ga morate posebej planirati in najti čas zanj. Če to dovolimo, se oblikuje še ostrejša ločnica med opravljanjem bistvenega poslanstva podjetja (reševanje težav strank) in vodenjem organizacije (administracija, kadrovanje, ipd.).

Uporaba namenske rešitve za izdajo računov

Na srečo obstajajo rešitve v izogib številnim pastem, ki jih prinaša “zloraba” neprimernih orodij. S strukturiranimi obrazci, kontrolami vrednosti, šifranti, ipd. zagotavljajo, da do napak pri izdaji računov ne prihaja.

Vir: www.accbox.net

ponedeljek, 16. september 2019

Subvencije za zaposlitev mladih

Delodajalcem so na razpolago subvencije za zaposlitev mladih. Gre torej za zaposlitev brezposelnih, mlajših od 30 let, prijavljeni v evidenco brezposelnih, ki so uspešno zaključili usposabljanje v okviru inovativnih projektov za zaposlovanje po izboru ministrstva za delo. 
Za obdobje 2019-2021 je v okviru javnega povabila na voljo dobrih 1,415 milijona EUR. Financiran pa je s strani EU (80%) in RS (20%). Subvencije za zaposlitev mladih se bodo podeljevale v razmerju 47% osebam s stalnim prebivališčem v kohezijski regiji vzhodna Slovenija in 53% za tiste iz zahodne Slovenije.

S kandidati je potrebno skleniti delovno razmerje za najmanj 12 mesecev. Z namenom, da tudi ohranijo zaposlitev po izteku subvencije za zaposlitev mladih. Zaposlitev mora biti za polni delovni čas (40 ur/teden). V primeru zaposlitve invalida pa tudi za krajši delovni čas, ki ne sme biti krajši od 20 ur/teden.

Preden delodajalec odda ponudbo na javno povabilo za subvencije za zaposlitev mladih mora predložiti t.i. »Sporočilo o prostem delovnem mestu« (obrazec PDM-1).

Kakšni pogoje mora izpolnjevati delodajalec za koriščenje subvencije za zaposlitev mladih?

Delodajalec je lahko pravna ali fizična oseba, ki je že vsaj 12 mesecev vpisana v poslovni register. Imeti mora vsaj enega zaposlenega v zadnjih treh mesecih ali gre za samozaposlenega delodajalca. Od izbrane osebe morate tudi pridobiti potrdilo o udeležbi na usposabljanju, ki ni starejše od 60 dni. Delodajalci, ki želijo pridobiti subvencije za zaposlitev mladih ne smejo imeti ne-poravnanih obveznosti do FURS-a.

Poleg omenjenega mora delodajalec za pridobitev subvencije za zaposlitev mladih izpolnjevati tudi spodnje pogoje:
  • imeti v RS odprt transakcijski račun
  • je zaposlitev predvidel v okviru registrirane ali s predpisom oziroma z aktom o ustanoviti določene dejavnosti, za katero ima tudi vse z zakonom predpisane listine o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti in možnost zaposlovanja v teh dejavnostih
  • ni zmanjševal števila zaposlenih, razen iz dopustnih razlogov, oziroma je zaposlene osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje iz drugih razlogov, nadomestil z novimi zaposlitvami
  • z brezposelno osebo, ki jo namerava zaposliti, v zadnjih 12 mesecih pred oddajo ponudbe ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi
  • ni z Zavodom za zaposlovanje RS povezana oseba
  • zadnjih 12 mesecih pred oddajo ponudbe ni kršil pogodbenih obveznosti pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, ki se nanašajo na vsebino programa ali nenamensko porabo sredstev
  • ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije
  • ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji vključno do zadnjega dne meseca pred datumom oddaje ponudbe
  • je v zadnjih 6 mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja
  • po pravilu »de minimis« v enotnem podjetju ne bo presegel skupaj 200.000,00 EUR prejetih javnih sredstev (oziroma 100.000,00 EUR za podjetja v komercialnem cestnem tovornem prevozu) v obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči
  • sledi postopku izbire kandidata na prosto delovno mesto pred oddajo ponudbe na javno povabilo
  • mu po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ni bila pravnomočno izrečena globa za prekršek iz pete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona
  • sledil dodatnim pogojem za delodajalce z že oddano ponudbo in finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, za tiste ki so upravičeni do dodelitve subvencij za zaposlitev več oseb v višini 30.000,00 EUR ali več
Vir: www.data.si

četrtek, 12. september 2019

Zakaj skleniti najemno pogodbo v notarski obliki?

Ko se sklepa najemna pogodba, najemodajalec v večini primerov ne pozna najemnika. Ali je najemnik resni in odgovorni plačnik, najemodajalec ob sklepanju pogodbe težko presodi. Lahko se zgodi, da je najemnik na začetku resni plačnik, vendar kasneje zaradi nepredvidenega finančnega problema, slednji ni več zmožen plačila najemnine. Zaradi takih zadev je vsekakor priporočljiva sklenitev najemne pogodbe v izvršljivem notarskem zapisu, saj se na takšen način najemodajalci zavarujejo ob morebitnem neplačilu najemnine. 
 

In zakaj je ta oblika boljša za najemodajalca?

Neposredno izvršljiv notarski zapis je pravni institut za zaščito pred dolžniki.

Najemna pogodba, ki je sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, omogoča najemodajalcu, da uveljavlja obveznosti iz naslova najema neposredno v izvršilnem postopku. V kolikor najemna pogodba ni sklenjena v tej obliki, najemodajalca zagotovo čaka daljša pot. Ta bo namreč moral predhodno sprožiti postopek, v katerem bo moral šele dokazati svojo pravico iz najemnega razmerja. V tem sodnem postopku pa mora še seveda uspeti ter pridobiti izvršilni naslov.

Z izvršilnim notarskim zapisom najemodajalec prihrani na času (dolgotrajnost sodnih postopkov), stroških (sodni) pa tudi na stresu. Predvsem podjetnikom je najemnina, ki jo prejema od oddajanja poslovnih prostorov v najem, pomemben vir prihodkov. Z njimi podjetnik financira svoje obstoječe kratkoročne ali dolgoročne obveznosti. Zato je vsekakor priporočljivo, da podjetniki sklepajo najemno pogodbo v izvršljivem notarskem zapisu.

Torej, v kolikor najemna pogodba ni sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, najemodajalec nikakor ne more na enostaven in hiter način rešiti situacije. Lahko se “zatakne” ne samo pri plačevanju najemnine (denarna obveznost), temveč tudi pri vrnitvi oddanih poslovnih prostorov/ stanovanja nazaj v svojo posest (nedenarna obveznost).

Kaj takšna najemna pogodba zagotavlja?

Z najemno pogodbo v obliki neposredne izvršljivosti se zagotovijo vse najemnikove obveznosti, ki izvirajo iz najemnega razmerja. Poleg obveznosti najemnine, spada tudi obveznost najemnika vrniti predmet najema ob prenehanju najemnega razmerja.

Najemna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa zagotavlja najemodajalcu, da lahko po tistem, ko odstopi od najemne pogodbe zaradi hujših kršitev najemnika, da začne izvršbo.
 
Vir: www.data.si

ponedeljek, 09. september 2019

Nekaj statistike o mladih

Mladi prebivalci Republike Slovenije se bodisi izobražujejo ali pa delajo. Leta 2019 je bilo v Republiki Sloveniji 309.000 mladih prebivalcev starih od 15 do 29 let. 161.000 mladih prebivalcev je bilo v rednem delovnem razmerju.


Mladi – več kot polovica mladih se izobražuje

Mladi, stari od 18 do 24 leta, so večinoma vključen v izobraževanje.
Samo 4,2 % prebivalcev v tej starostni skupini v letu 2018 je bilo brez izobrazbe oz. so imeli dokončano osnovno šolo ter niso bili vključeni v izobraževanje. Na ravni EU je bilo takih prebivalcev v povprečju 10,6 %.
5 % prebivalcev v starostni skupini od 15 do 29. leta se v letu 2018 ni izobraževalo niti ni bilo delovno aktivnih. Na ravni EU je bilo v povprečju takih prebivalcev 7,8%. Najnižji delež prebivalcev, ki se ne izobražujejo, niti niso delovno aktivni so imeli na Portugalskem (4,3 %), najvišjega pa v Bolgariji (14,6 %).
V šolskem letu 2018/19 je bilo v mladi starostni skupini 15 do 29. let skoraj 2.000 učencev obiskovalo OŠ, 73.000 je bilo dijakov, več kot 67.000 pa je bilo študentov. Približno 17.000 mladih je bilo vključenih v izobraževanje za odrasle.
V formalno izobraževanje je tako vključenih več kot polovica vseh prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 29 let.

Mladi v Sloveniji – 161.000 mladih je delovno aktivnih

V Republiki Sloveniji je bilo v letu 2018 161.000 delovno aktivnih mladih v starostni skupini od 15 do 29 leta. 104.000 jih je delalo v podjetjih, 31.000 jih je delalo preko študentskega servisa.
Med mladimi zaposlenimi jih je imelo 46 % sklenjene pogodbe za določen čas, 54 % pa pogodbe za nedoločen čas.
Med vsemi zaposlenimi je bilo to razmerje precej drugačno: 16 % vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije je imelo zaposlitev za določen, 84 % pa zaposlitev za nedoločen čas.
Med mladimi je bilo 16.000 brezposelnih; stopnja brezposelnosti je bila 9,0–odstotna in je bila za skoraj 4 odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti.

Mladi imajo v povprečju nižje plače

Povprečna mesečna bruto plača mladih v starostni skupini od 15 do 29 let je po začasnih podatkih v letu 2017 znašala skoraj 1.300 EUR bruto.
Mladi so imeli povprečno mesečna bruto plačo, ki je znašala približno tri četrtine povprečne bruto mesečne plače vseh zaposlenih oseb v Republiki Sloveniji.

Vir: www.data.si

četrtek, 05. september 2019

Kaj je delo na črno?


Posameznik, ki želi samostojno opravljati dejavnost in z njo zaslužiti, se mora, da prepreči delo na črno, ustrezno registrirati. Biti mora vpisan v register podjetij AJPES, Finančno upravo RS pa mora obvestiti, da bo opravljal dejavnost, s katero bo pridobival prihodke. Fizična oseba pa lahko dodaten vir prihodkov pridobi tudi z osebnim dopolnilnim delom. 


Če oseba z dejavnostjo zaposluje delavce, mora z njimi skleniti ustrezne pogodbe. Bodisi pogodbo o zaposlitvi bodisi pogodbo civilnega prava za opravljanje avtorskega dela oziroma podjemno pogodbo. Prav tako mora ustrezno prijaviti delo študentov in dijakov.

Če delodajalec najame delavca in njegovega dela ne uredi z ustrezno pogodbo ali če posameznik dela brez ustrezno prijavljene dejavnosti, gre pri tem za zaposlovanje ali delo na črno.

Kot poudarjajo na Ministrstvu za delo, delo na črno pomeni manj zaposlitev, manj možnosti za podjetnike, delo brez socialne varnosti, slabitev pokojninske in zdravstvene blagajne, utajo davkov in prispevkov ter neupravičen dostop do socialnih transferjev, za katere sredstva prispevajo vsi drugi.

Delo na črno in zaposlovanje na črno natančneje opredeljuje Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Nedovoljeno je opravljanje dela ali dejavnosti na črno, omogočanje dela na črno, zaposlovanje na črno in nedovoljeno oglaševanje dejavnosti ali dela na črno. 

Kaj je po zakonu delo na črno? 
Delo na črno je:
  • če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima določene v ustanovitvenem aktu ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
  • če samozaposlena oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v ustrezen register ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev zanjo;
  • če pravna oseba ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi za opravljanje te dejavnosti;
  • če posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa zakonodaja;
  • če tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v RS brez registrirane podružnice ali dovoljenja;
  • če tuja pravna oseba, s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ne opravlja storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu.

Kaj je zaposlovanje na črno? 
Zaposlovanje na črno je definirano:
  • če delodajalec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, s posameznikom ne sklene pogodbe o zaposlitvi in ga ne prijavi v obvezna socialna zavarovanja ali ga iz njih med trajanjem dela odjavi;
  • če delodajalec s posameznikom ne sklene niti nobene druge pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo;
  • če delodajalec z upokojencem ne sklene pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela;
  • če delodajalec ne uredi dela dijaka ali študenta v skladu z zakonodajo;
  • zaposli tujca v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev;
  • če pravna oseba ali podjetnik nezakonito zaposli državljana tretje države;
  • kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno.


Kaj pa ni delo na črno?

Med delo na črno pa se ne uvrščata sosedska in sorodstvena pomoč. Zakon namreč dovoljuje medsosedsko pomoč, če se ta opravlja brez plačila ali brez druge materialne koristi. Paziti velja le v primeru, ko ima oseba registrirano določeno dejavnost, denimo gostinsko.
V okviru sosedske pomoči mu sosed ne more brezplačno pomagati v gostilni. Za sorodstveno pomoč pa šteje vsako delo, ki se opravlja v okviru oseb v sorodu brezplačno, torej poleg dela v lastni režiji tudi druga dela in storitve.
Prav tako delo na črno ni:

  • brezplačna pomoč pri delu na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah;
  • nujno delo (gree za dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč in drugih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč, pri njem lahko sodelujejo tudi podjetja oziroma samozaposlene osebe);
  • humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo;
  • osebno dopolnilno delo.
  • Za zaposlovanje na črno ne štejejo:
  • kratkotrajno delo,
  • nujno delo,
  • humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo.

Kakšne so predpisane kazni za delo na črno?


Tako delo na črno kot tudi zaposlovanje in omogočanje dela na črno je prepovedano. Globe za delo na črno so določene v različnih višinah glede na storilce prekrškov in vrsto kršitev. Najnižja predpisana globa v višini od 100 do 2.500 evrov je predpisana za posameznika, če nima pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, na podlagi katere opravlja delo, za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela. Najvišja predpisana globa pa je od 5.000 do 26.000 evrov za delodajalca, ki zaposluje na črno.

Vir: www.data.si

ponedeljek, 02. september 2019

Usposabljanje na delovnem mestu - je to priložnost tudi za vas?

Usposabljanje na delovnem mestu – priložnost, da zaposlite novega sodelavca? 
 
Preverite, ali ste upravičeni do povrnitve stroškov za usposabljanje na delovnem mestu pri javnih povabilih, ki jih je pred kratkim objavil Zavod RS za zaposlovanje! Za prijavo boste potrebovali tudi pogodbo o zaposlitvi. 
 
 Usposabljanje na delovnem mestu

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je objavil spremembe pri štirih javnih povabilih: usposabljanje na delovnem mestu, usposabljanje na delovnem mestu – mladi, usposabljanje na delovnem mestu za osebe z mednarodno zaščito in delovni preizkus.

Od sedaj naprej usposabljanja na delovnem mestu trajajo enotno 3 mesece. Zavod RS za zaposlovanje lahko izjemoma odloči, da usposabljanje traja 2 meseca. Tako se Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) odloči npr. pri usposabljanju na enostavnih ali manj zahtevnih delovnih mestih.

Cilj javnega povabila je usposabljanje 1049 dolgotrajno brezposelnih, starejših in nižje izobraženih ter 980 brezposelnih mladih na delovnih mestih pri delodajalcih iz vse Slovenije.

V letu 2019 je za program usposabljanja na delovnem mestu namenjenih 2,4 milijona evrov. Za usposabljanje mladih je namenjenih 2,5 milijona evrov, pri čemer 80 odstotkov sofinancira EU, 20 odstotkov pa slovenski proračun.

Olajšave za delodajalce za usposabljanje na delovnem mestu


Spremembe bodo olajšale dostop do trga dela iskalcem zaposlitve. Pomenile bodo tudi višji znesek upravičenih stroškov za delodajalca, ki usposablja brezposelno osebo na delovnem mestu. Delodajalci bodo namesto dosedanjih 370 EUR za 2-mesečno usposabljanje dobili 526 EUR oz. namesto dosedanjih 493 EUR za 3-mesečno usposabljanje dobili 732 EUR.

Do višjega povračila stroškov so upravičeni tudi delodajalci, ki na delovnem mestu usposabljalo osebe z mednarodno zaščito ter za delovni preizkus. Delodajalci bodo namesto dosedanjih 250 EUR mesečno dobili 373 EUR. Za delovni preizkus bodo namesto dosedanjih 206 EUR mesečno dobili 278 EUR.

Vir: www.data.si

ponedeljek, 26. avgust 2019

Ste deloholik?

Se vam zdi, da pri delu pretiravate? Biti deloholik vas lahko stane napredovanja, mirnega družinskega življenja, prijateljev, zdravja. Preverite, ali ste tudi vi eden od njih. 
 
 
Živimo v svetu, kjer preizkušamo meje. Tako mi, kot naši delodajalci. Meje, ki jih krepko premikamo, kmalu postanejo nova norma, ki jo je vedno znova in znova potrebno preseči. Po nedavni ameriški raziskavi je kar 32 % ljudi že sklenilo posel preko telefona na stranišču, 27 % pa jih je to storilo med ljubezenskim zmenkom. Se vam zdi to pretirano?

Pretirano predajanje delu ima lahko tudi negativne posledice na vaše zdravje in na vašo kariero, da o nekvalitetnem življenju sploh ne govorimo.

Kdo je deloholik?
Deloholik je impulzivni delavec, v katerem mu neprestano tli želja po delu, ne glede na to, kako izčrpan je. Takšno stanje lahko načne psihično in telesno zdravje - zaposleni, ki tedensko opravijo 55 delovnih ur, imajo za kar 33 % večje možnosti, da utrpijo kap. Norveška raziskava je pokazala, da imajo deloholiki večje možnosti za razvoj ADHD motnje, obsesivne kompulzivne motnje, anksioznosti ali depresije.

A to, da delate pozno v noč, vas še ne spremeni v deloholika. Obstaja namreč velika razlika med tem, da ste deloholik, ali le strastno zaljubljeni v svoje delo. Ljudje, ki delajo več kot 40 ur tedensko, a ob tem ne izražajo obsesije do dela, nimajo tolikšne možnosti za razvoj kardiovaskularnih motenj, kot tisti, ki jim delo pomeni vse.

Samooklicani deloholiki imajo v veliki večini zdravstvene težave, primanjkuje jim spanca, trpijo za insomnijo, so bolj cinični, bolj čustveno izčrpani in bolj depresivni kot tisti, ki nimajo takšnih tendenc.

Ali še vedno niste prepričani, ali ste deloholik, ali ne? Preberite si spodnja vprašanja.

Ali vas služba osrečuje?
Služba vam mora prinašati veselje. Če vanjo vložite veliko časa in truda ter vas to osrečuje, to pomeni, da imate zgolj radi to, kar počnete. Če delate dolge ure in ste ob tem še vedno nesrečni, ste deloholik.

Ali delo vstopa v vaše zasebno življenje?
Zahvaljujoč pametnim telefonom lahko kadarkoli pogledamo elektronsko pošto. Če imate težavo, da niti doma ne morete brez tega, obstaja verjetnost, da ste deloholik. Ne morete nehati misliti na delo? Se preprosto ne morete sprostiti? Ali na družinskih srečanjih neprestano mislite samo na službo?
Deloholiki imajo občutek krivde, če se znajdejo v situaciji, ko nimajo kaj za početi. Velikokrat tudi odpovejo vabila na pijačo, saj bi veliko raje delali.

Ali si samo nalagate delo in ne delegirate drugim?

Lastnost deloholikov je, da si neprestano nalagajo nove delovne naloge, saj menijo, da nihče drug ne bo dela opravil tako dobro, kot oni sami. A takšna miselnost vpliva na produktivnost. Drugi razlog, zakaj se obnašajo tako, je, da mislijo, da bodo s tem postali nezamenljivi. Ne zavedajo pa se, da je deljenje informacij in predajanje znanja na druge pozitivna in hvalevredna lastnost, ki jo cenijo tudi delodajalci.

Ali že kažete znake izgorelosti?

Če se vam pojavljajo znaki, kot so težave pri spanju ali fizična izčrpanost, ste najverjetneje že na poti k izgorelosti. Veliko deloholikov začne svojo produktivnost na delu povezovati z boljšo samopodobo, zato bi v primeru neuspehov takoj smatrali, da so manj vredni.

Je vaša služba vaša identiteta?
Če si odgovorite iskreno na to vprašanje, boste hitro spoznali, ali spadate v skupino deloholikov ali ne. Se vam še kaj drugega dogaja v življenju, ali se to vrti neprestano okrog službe? Odgovorite si na vprašanje “Kdo sem?” Kakšen bo odgovor?

Trije načini, da se tega rešite
Če ste ugotovili, da ste deloholik, obstajajo trije načini, da se temu izognete. Poiščite vzrok težave - je za dolge delovne ure kriva anksioznost ali slaba samopodoba? Postavite si meje - spremenite svoje delovne navade, doma ne glejte elektronske pošte. Poiščite si podporo - povežite se z enakomislečimi ljudmi in z njimi delite svoje težave.
 
Vir: www.mojedelo.com

ponedeljek, 19. avgust 2019

Lastnosti šefic

Način in uspešnost vodenja v podjetju se odraža v poslovnih rezultatih, odnosih med zaposlenimi, bolniških odsotnostih, fluktuaciji, zavzetosti zaposlenih in še marsikje – in vse ima svojo ceno. Podjetja, ki jih vodijo ženske, so nadpovprečno učinkovita, bolj dobičkonosna in finančno stabilnejša, so po analizi 18.300 gospodarskih družb v Sloveniji, ki jih vodijo ženske, ugotovili v družbi Bisnode. V nadaljevanju je povzetek pogovora s Sonja Klopčič, svetovalko za vodenje kadrov in razvoj, ki pojasnjuje kako podjetja vodijo ženske.


V procesu vodenja, ki zajema načrtovanje, organiziranje, motiviranje, preverjanje in ukrepanje, vodje v praksi pogosto odgovarjajo le na dve ključni vprašanji: »Kaj bomo naredili?« in »Kako bomo to izvedli?«, ne pa »Zakaj?«. To je vprašanje, povezano s smislom in poslanstvom, z vizijo in vrednotami podjetja. Ta voditeljska vprašanja pogosteje zastavljajo ženske, k iskanju odgovorov pa znajo pritegniti več zaposlenih. Prav vključevanje vseh potencialov pa je po njenem mnenju prava pot za trajnostno uspešnost.

Potrebe in zahteve zaposlenih se zelo spreminjajo. Še nedavno je bilo eno najpomembnejših vprašanj zaposlitev za določen ali nedoločen čas, zdaj ga izpodriva vprašanje osebnega poslanstva in razvoja. Letni razgovor z vodjem gre v pozabo, saj je pomembna nenehna komunikacija in dajanje povratnih informacij. Tak način sodelovanja z zaposlenimi je ženskam bližji, saj je v nekaterih pogledih podoben materinski vlogi: otroka, sodelavca, podjetje je treba dobro vzgojiti in ga pripraviti za samostojno življenje. To je mogoče doseči s spoštovanjem, spodbujanjem, podpiranjem, z negovanjem in s sočutjem, pa tudi z navdihovanjem in navduševanjem. Medtem ko si ženske štejejo za neuspeh, če jim ne uspe povezati se z ljudmi, so moški osredotočeni predvsem na cilj.

Najti je treba ravnovesje med obema pristopoma. Ženske zmorejo pogosteje tekmovanje spremeniti v sodelovanje, v podjetjih pa iz bojišč narediti igrišča. Za gradnjo uspešnih podjetij je treba ustvariti prostor, kjer bodo lahko ljudje sprostili svojo ustvarjalnost, ki je ključni pogoj za inovativnost. Na ustvarjalnost pa ne moremo vplivati z ukazom ali navodilom, temveč samo posredno, z usmerjanjem, s svetovanjem, coachingom in z navduševanjem.

Vir: www.svetkapitala.delo.si

ponedeljek, 12. avgust 2019

Kako veste, da je pravi čas za menjavo računovodskega servisa?


Morda so ravno poletni meseci primerni za zamenjavo računovodskega servisa. Če z računovodskim servisom niste zadovoljni, je vaša pravica (in dolžnost), da naredite, kar je v interesu uspeha vašega podjetja.

Računovodski servis vam lahko pomaga na marsikaterem področju. Razmislite torej – vam vaš računovodski servis ponudi dovolj, da opraviči svojo ceno. Lahko si pomagate s spodnjimi tezami.

1. Reagirajo, a niso proaktivni
Računovodstvo naj ne gasi požarov, lovi naj nevarnosti, ki lahko v požar zrastejo, če jim ne boste namenili dovolj pozornosti.
2. Niso organizirani
Je njihova pisarna pravi nered? To so lahko kaže na neorganiziranost in slab pregled, kar pa niso dobri obeti glede urejenosti arhiva in sledljivosti dokumentov.
3. Ne svetujejo pri lastni organizaciji
Vam pomagajo pri urejanju dokumentov tudi v vašem podjetju? Vam predlagajo način dela in sistem arhiviranja?
4. Ne razumejo vaše panoge
Ali sodelujejo s kakšnim podjetjem, ki posluje na podoben način in v isti branži kot vi? Če ne, potem verjetno nimajo zadostnih izkušenj, da bi z vami delili res koristne nasvete.
5. Ne vejo kako bi vam pomagali
Računovodski servis bi moral imeti jasno predstavo glede svoje vloge v vašem poslovanju, ter svoje odgovornosti in načrtov za prihodnost.
6. Ne razložijo vam stanja
Ali jim boste morali prejete račune dostavljati v fizični obliki, ali vam omogočajo, da jim pošljete elektronsko? Ali vam omogočajo dostop do (ažurnih) podatkov o poslovanju vašega podjetja? So vam na voljo za morebitna vprašanja, pojasnila in nasvete?
7. Sami pridete do boljših zaključkov
Marsikateri podjetnik ali direktor ima željo, da osvoji boljše razumevanje računovodstva, zato sam poskuša osvojiti nekatera računovodska znanja. Če na ta način pride do boljših zaključkov kot njegov računovodski servis, je morda dodana vrednost servisa manjša, kot je morda mislil.

Spremembe niso lahke in čeprav ste morda ugotovili, da imate vse potrebne razloge za zamenjavo računovodskega servisa, vemo, da razhod s poslovnim partnerjem ni enostavna odločitev. Dobra novica je, da tudi sami lahko prevzamete aktivno vlogo pri povečanju zadovoljstva s svojim servisom.
Če pa se odločite za menjavo računovodskega servisa, se dajte v prvi vrsti prepričati v kvaliteto in zanesljivost vašega novega, verjetno večletnega poslovnega partnerja. Nič ni namreč hujšega kot to, da pridete iz dežja pod kap.
Vir: www.bankazapodjetnike.si

četrtek, 08. avgust 2019

Kakšni so dejanski stroški s. p.?


Na poslovno pot se je potrebno pripraviti in med priprave zagotovo sodi razmislek in kalkulacija stroškov bodočega podjetnika. V nadaljevanju bom bomo predstavili kakšni so stroški s. p. (navadnega), na katere morate računati ob registraciji s. p. in jih morate upoštevati ob pripravi poslovnega načrta.


Vsi stroški s.p.


Da bo vaš vstop v poslovanje s. p. čim lažji, objavljamo seznam okvirnih stroškov, ki vas čakajo ob samozaposlitvi. 

1. Obvezni stroški

Minimalni prispevki za socialno varnost so stroški, ki jih mora plačevati vsak samozaposleni. Ti stroški s. p. so fiksni, to pomeni, da nastanejo tudi, če podjetnik posluje z izgubo oziroma tudi takrat, ko ne posluje. Med prispevke za socialno varnost se štejejo prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Ti stroški s. p. v letu 2019 skupaj znašajo 385,42 evra.

Ko prvič odprete s. p., lahko računate za prvo leto poslovanja na polovične stroške za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Drugo leto vašega poslovanja pa so ti stroški nižji za 30 odstotkov. Vendar pa razpolovitev stroškov ne velja tudi za stroške za zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje, ti se še vedno plačujejo v polnem obsegu. Prvo leto so tako lahko vaši stroški za socialna zavarovanja skupaj 262,59 evra.

Če imate otroka, mlajšega od treh let ali dva (ali več) ter najstarejši še ni končal prvega razreda osnovne šole, lahko tudi kot samozaposlena oseba uveljavljate pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva.

2. Stroški, vezani na varnost in zdravje na delovnem mestu

Kot samostojni podjetniki morate poskrbeti tudi za varnost in zdravje na delovnem mestu. Smiselno je, da opravite usposabljanje tudi kot samozaposleni, čeprav zakonodaja od vas tega nikjer izrecno ne zahteva. Če imate zaposlene, pa jih morate ne glede na obliko zaposlitve (pogodba o zaposlitvi ali pogodba civilnega prava) napotiti na usposabljanje, saj vas k temu zavezuje zakon. V vsakem primeru ni odveč, če usposabljanje opravite tudi kot samozaposleni, saj vas lahko v primeru poškodbe na delovnem mestu brez opravljenega usposabljanja doleti regresni zahtevek Zavarovalnice za zdravstveno zavarovanje Slovenije za plačilo stroškov vašega zdravljenja.

Samozaposlena oseba je dolžna oceniti tveganje. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja. Določiti mora tudi ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Samozaposlena oseba mora pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) prav tako izrecno ne določa, da mora samozaposlena oseba opraviti zdravniški pregled na medicini dela.
Kdaj je torej smiselno opraviti usposabljanje, oceno tveganja in zdravniški pregled? Odgovor je preprost. Če se vam kot samozaposlenim pripeti kakršnakoli nezgoda ali poškodba, zaradi poklicnega tveganja! 

3. Stroški, ki jih imate glede na dejavnost

Sem sodijo stroški, ki so lahko zelo različni, saj se vežejo na dejavnost, ki jo opravljate. Če ne poslujete doma, morate v tem sklopu računati na stroške najema poslovnega prostora ter stroške vzdrževanja in obratovanja objekta (voda, elektrika, komunala), tu so tudi telekomunikacijski stroški (telefon, internet), pa oprema oziroma osnovno orodje glede na dejavnost, ki jo opravljate (stroji, material, delovna obleka, računalnik, telefon, pisarniški material …), sem pa sodijo tudi potni stroški, malica, morebitna potovanja v tujino (npr. na izobraževanje, obisk sejma, iskanja poslovnih partnerjev, mreženje …) 

4. Ostali stroški

Danes velja, da če vas ni na spletu, ne obstajate. Zato morate v podjetju poskrbeti tudi za ustrezen prikaz vaše dejavnosti, imeti morate spletno stran, vizitke, štampiljko, poskrbeti morate za marketing in promocijo. Težko vam bo uspelo brez poslovnega načrta, med stroške pa lahko štejete tudi poslovna mreženja oziroma druženja na poslovnih dogodkih in s poslovnimi partnerji.
Vir: www.data.si

ponedeljek, 05. avgust 2019

Predlogi sprememb pokojninske zakonodaje

 Socialni partnerji predvidoma zaključujejo pogajanja glede sprememb pokojninske zakonodaje pred začetkom javne razprave. V končni inačici je, po neuradni informacijah, ostalo precej manj novosti, kot so jih sprva načrtovali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
 

  Zvišanje upokojitvene starosti na 67 let za tiste, ki nimajo dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, kar je povzročilo med sindikati in tudi v javnosti največ vznemirjenja, je ministrstvo umaknilo iz predloga.
 
 
Na zelo različne in nasprotujoče odzive je naletela tudi zamisel o ureditvi tako imenovanega dvojnega statusa za tiste, ki želijo še ostati aktivni po tem, ko že izpolnijo vse pogoje za upokojitev. Trenutno je na mizi predlog, da bi upokojenci, ki bi ostali na trgu dela, tri leta ob plači prejemali 40 odstotkov pokojnine, po tem obdobju pa bi se delež znižal na 20 odstotkov. Obrtniki temu odločno nasprotujejo, saj se jim je zdela še prvotna ponudba - 50 odstotkov prva tri leta in 100 odstotkov po tem - premalo.

Za dve točki predloga so, kot je slišati, našli skupni jezik - za vsako leto podaljšanja delovne dobe, po izpolnitvi obeh pogojev za starostno upokojitev, bo posameznik prejel triodstotni bonus. Strinjajo se tudi glede odmernih odstotkov. Za ženske bo ta ostal 63,5 odstotka, kot je zdaj, za moške pa se bo postopoma zvišal na 63,5 do leta 2025.

Ženske bodo za vsakega otroka, a največ za tri, dobile 1,36 odstotka bonusa, pod pogojem, da ne bodo uveljavljale časovnega bonusa.

Po javni razpravi naj bi predlog obravnaval ekonomsko-socialni svet, na ministrstvu pa upajo, da bo novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sprejeta še letos. 


Vir:www.delo.si

četrtek, 01. avgust 2019

Nekaj o nadurnem delu ...

Nadurno delo je delo, ki ga delavec opravlja preko polnega delovnega časa. 
 

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Izjemoma je lahko z zakonom ali kolektivno pogodbo določen krajši polni delovni čas (krajši od 40 ur), vendar ne manj kot 36 ur na teden. Slednje velja za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare. Glede na zgoraj navedeno je nadurno delo vsako delo, ki presega 40 ur tedensko oziroma če je polni delovni čas opredeljen v trajanju manj kot 40 ur, je nadurno delo vsako delo, ki presega tako določeno število ur tedensko.

Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati nadurno delo:
  • v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
  • če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
  • če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
  • če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
  • v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Vendar pa se nadurno delo ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času, in sicer:
  • z ustrezno organizacijo in delitvijo dela,
  • razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali
  • z zaposlitvijo novih delavcev.

Delavcu pripada za čas opravljanja nadurnega dela že na podlagi zakona poseben dodatek.

Nadurno delo se odredi v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Izjemoma ustno – v tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. V primeru odklonitve pisnega soglasja, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.

Komu se nikakor ne sme odrediti nadur:
  • delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
  • delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
  • delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare,
  • delavcem, ki delajo krajši delovni čas po posebnih predpisih in delavke v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko dojijo otroka, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost zanjo ali otroka.
Kdo sicer lahko opravlja nadurna dela, vendar mora dati soglasje:
  • starejši delavci,
  • delavci, ki negujejo otroka, starega do treh let,
  • delavci, ki živijo sami z otrokom, mlajšim od sedem let ali hudo bolnim otrokom oziroma otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke.
Vir: www.data.si

ponedeljek, 29. julij 2019

Elementi delovnega razmerja

Ali razmišljate o odprtju s.p.? Ali imate že dovolj strank za katere boste opravljali storitve? Ali imate samo eno stranko za katero boste opravljali storitev? Preverite ali so podani elementi delovnega razmerja! 
 
 
Kdaj gre za delovno razmerje?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Kadar so podani elementi delovnega razmerja, je torej potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi. V takšnih primerih delo preko s.p. ni dovoljeno.

Kdaj so podani elementi delovnega razmerja in delo preko s.p. ni dovoljeno?

Ko so podani naslednji elementi delovnega razmerja, mora naročnik z osebo, ki dela zanj, skleniti pogodbo o zaposlitvi in takrat delo preko s.p. ni dovoljeno:
  • oseba delo opravlja v delovnih prostorih naročnika,
  • oseba delo opravlja v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene naročnika in 8 ur dnevno (ali manj),
  • oseba mora obvestiti naročnika o predvidenem dopustu in mora prejeti predhodno odobritev dopusta,
  • oseba mora o bolniški odsotnosti obvestiti naročnika ter za to predložiti bolniški list,
  • oseba uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva naročnika (delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto…) in za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine,
  • delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe naročnika.
Zgoraj navedeni elementi nakazujejo, da gre za delovno razmerje. Pri tem je potrebno pregledati dejansko stanje v konkretnem primeru.


Sodna praksa Vrhovnega sodišča

Vrhovno sodišče je v sodbi št. VIII Ips 171/2018 z dne 6.2. 2019 odločilo, da je volja delodajalca irelevantna. Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja, je odsotnost volje delodajalca, da sklene pogodbo o zaposlitvi, irelevantna. Delodajalec, ki se svojim obveznostim iz delovnega razmerja želi izogniti tako, da z delavcem sklene pogodbo civilnega prava, čeprav bi moral skleniti pogodbo o zaposlitvi, več kot očitno nima volje skleniti pogodbe o zaposlitvi. Namen zakonske ureditve je preprečiti delodajalcu, da delavca (kot šibkejšo pogodbeno stranko) prikrajša za pravice (delovne in socialne), do katerih bi bil ta upravičen.
 
Vir: www.data.si

četrtek, 25. julij 2019

Preverite kaj je pomoč de minimis in kdo je upravičen do te pomoči?

Pomoč de minimis je instrument na področju državnih pomoči, ki državam članicam EU omogoča, da podjetjem dodelijo podporo iz javnih sredstev. Pri delitvi de minimis pomoči je potrebno upoštevati pogoje, ki jih opredeli Evropska komisija v svojih Uredbah, ki urejajo brezplačno pomoč. 
 

Uredbe, ki urejajo de minimis pomoč in znesek dodelitve pomoči:
  • Uredba (EU) št. 1407/2013 (»klasična« de minimis pomoč). Do 200.000 EUR pomoči;
  • Uredba (EU) št. 360/2012, ki se uporablja za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena. Do 500.000 EUR pomoči;
  • Uredba (EU) št. 1408/2013, glede de minimis pomoči v kmetijstvu. Do 25.000 EUR pomoči.
V nadaljevanju članka se bomo opredelili do »klasične« de minimis pomoči po Uredbi (EU) št. 1407/2013.

Značilno za pomoč po pravilu de minimis je, da gre za vrsto pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivlja ali ogroža konkurence. Ta vrsta pomoči pa tudi ne predstavlja državne pomoči. Pomoč de minimis je dodeljena takrat, ko se zakonska pravica za prejem pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim redom.

Kdo je upravičen do pomoči de minimis po Uredbi (EU) št. 1407/2013 in kdo ne?

Pomoč de minimis po Uredbi (EU) št. 1407/2013 velja za pomoč, dodeljeno podjetjem v vseh sektorjih, razen:
  • iz sektorjev ribištva,
  • iz sektorja primarne kmetijske proizvodnje,
  • ki so dejavna na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov,
  • ki so dejavna na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, z izjemami,
  • pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice. In sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
  • pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.

Pomoč de minimis se dodeli enotnemu podjetju. V skladu z Uredbo EU št. 1407/2013, enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
  • podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
  • podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
  • podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
  • podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja;
  • podjetje, ki je v katerem koli razmerju iz predhodnih alinej preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.

Uredba (EU) št. 1407/2013 določa, da se upošteva seštevek dodeljenih de minimis pomoči v vseh povezanih podjetjih.

Kakšen je skupni znesek pomoči de minimis po Uredbi (EU) št. 1407/2013?

Skupni znesek pomoči de minimis, ki ga država dodeli enotnemu podjetju, ne sme preseči 200.000,00 EUR v katerem koli obdobju treh poslovnih let. V primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR.

Potrebno pa je vedeti, da se seštevajo de minimis pomoči z ostalimi pomočmi za iste upravičene stroške.
 
Vir: www.data.si