četrtek, 15. november 2018

Kuhate tudi vi žganje? Poskrbite, da vas ne bodo lovili davkarji.

Kuhanje žganja je v več delih Slovenije nadvse priljubljena dejavnost. Malokdo pa se gre te dejavnosti po predpisih.
Prva stvar, ki jo morate narediti, da se ne boste bali ljubosumnega soseda, ki bi vas prijavi inšpekciji, je registracija dejavnosti.
Standardna klasifikacija dejavnosti žganjekuho ureja v razdelku Proizvodnje pijač. Natančneje sodi žganjekuha v dejavnost 11.010 Proizvodnja žganih pijač. Sem sodi proizvodnja žganih pijač: žganja, slivovke, sadjevca, viskija, vinjaka, brinovca, grenčic, likerjev, medenega žganja in drugega žganja. Hkrati sodi sem tudi proizvodnja mešanic žganih in drugih pijač.
Kuhanje žganja je seveda obdavčeno, ne glede na to, ali ga boste kuhali zase ali za prodajo. Če se odločite za kuhanje žganja, morate po Zakonu o trošarinah sami vložiti obračun trošarine. Obrazec za obračun je potrebno predložiti elektronsko preko portala e-Carina.
 
Pred spremembo zakona leta 2016 je bila obdavčitev vezana na kotel, sedaj pa je na dejansko proizvedeno količino žganja.
Vse količine žganja, ki jih proizvedejo mali proizvajalci žganja, so obdavčene s trošarino po znižani stopnji, ki znaša 50 odstotkov veljavne trošarine za etilni alkohol. Znižano trošarino je mogoče uporabiti do proizvodnje največ največ 150 litrov 100 vol. % alkohola v davčnem obdobju. Davčno obdobje se začne 1. maja preteklega leta in konča 30. aprila tekočega leta. 
 
Torej, mali proizvajalci žganja so vse osebe, ki letno proizvedejo žganje do 150 litrov 100 vol. % alkohola. Če presežete to količino, boste morali trošarino plačati v celoti in za celotno proizvedeno količino žganja.
Od leta 2016 ni treba več prijaviti lastništva opreme za kuhanje žganja. Proizvajalcem se tudi ni treba prijaviti v evidenco trošarinskih zavezancev. To po uradni dolžnosti stori davčni organ na podlagi oddanega obračuna trošarine.
Če nimate kotla in iz sadja izdelujete fermentirane nežgane pijače, boste morali registrirati dejavnost 11.030 Proizvodnja sadnih vin in podobnih fermentiranih pijač. Sem sodi proizvodnja jabolčnika, hruškovca, medice, vina iz rozin (prošeka) in riževega vina (sakeja). 
 
Vir: www.data.si

ponedeljek, 12. november 2018

5 nasvetov za bolj prijetno pisarno

Dolg delovni teden lahko vpliva na vaše zdravje, a s samo nekaj minutami na dan lahko svoje delovno okolje spremenite v prostor, kjer boste produktivni in osredotočeni. Predstavljamo pet načinov, na katere si lahko svoje delovno okolje naredite bolj prijetno.



Pisalna miza za stoječe delo
Šest ur sedenja povečuje tveganje za občutke tesnobe in depresijo, ugotavlja britanska zveza za psihološke znanosti. Koliko posledic šele pusti osem ur sedenja na dan? Rešitev za boljšo držo in tudi večje zdravje zaposlenih ponujajo pisalne mize za stoječe delo. Te so po višini nastavljive in omogočajo tako sedeče in stoječe delo ter menjavo med enim in drugim.



Sobne rastline in slike
Dr. Chris Knight je v raziskavi, objavljeni leta 2014, ugotovil, da so pisarne, v katerih ni sobnih rastlin, slik, fotografij ali drugih »motečih elementov«, najslabše delovno okolje. Knight je še ugotovil, da so zaposleni, ki delajo v okolju, kjer je ogromno zelenega (razgled, sobne rastline …) za 15 odstotkov bolj produktivni. Najboljša izbira so sobne rastline, ki ne zahtevajo veliko nege in zalivanja.

Spomladansko čiščenje
Stari zapiski s sestankov, umazane skodelice, prazne vrečke s sendviči, umazana tipkovnica sestavljajo zelo žalostno delovno okolje. Raziskava, ki jo je naredil inštitut za nevroznanosti na Princetonu, je pokazala, da številne vizualne stimulacije (ali po domače šara na pisalni mizi) tekmujejo za vašo pozornost. Osredotočenost lahko dosežemo s pospravljeno mizo. In očiščeno tipkovnico (na kateri je 20 tisočkrat več bakterij kot na toaletni deski).
 
Ergonomična pisarniška oprema
Da v službi ne bi utrpeli sindroma karpalnega kanala (utesnitev medialnega živca v zapestju) se odločite za ergonomično pisarniško opremo. Drugače oblikovana oprema izboljša držo, poskrbi za udobje in podpira vašo roko.

Dobra osvetlitev
Raziskava iz Nizozemske je ugotovila, da so bili pisarniški delavci, ki so bili med delovnim tednom izpostavljeni dnevni svetlobi, manj zaspani in bolj polni energije. Podobna raziskava iz Turčije je ugotovila, da tri ure dnevne svetlobe več na dan izboljša počutje in zmanjša možnost pregorevanja na delovnem mestu. Poskrbite, da bo vaša pisalna miza čim bližje oknu.

Vir: www.deloindom.si

četrtek, 08. november 2018

Česa ne smete početi pred prošnjo za odobritev posojila?

Podjetniki, ki potrebujejo posojilo za financiranje naložbe, velikokrat ne vedo, kdaj je pravi čas za obisk banke in kaj morajo pred tem storiti, da bo njihova vloga uspešna.
 
Nekoč so se banke pri odločanju o vlogi za odobritev posojila osredotočale izključno na številke v bilancah. Praviloma niso obiskale strank. Danes je drugače, kultura se spreminja. Ključna je interpretacija številk, zato se nadvse trudijo razumeti poslovanje podjetja.
Na trgu je že dalj časa opaziti hitro rast zadolževanja. Obrestne mere so nizke, likvidnost bank je visoka, banke pa se soočajo z obsežnim regulatornim okvirjem. Parametri tveganja so tudi eden izmed dejavnikov pri določanju cene kredita.
Za banke je poleg financiranja in presoje kreditne sposobnosti z vidika internega procesa pomembno tudi upravljanje z zavarovanji in upravljanje s kapitalom. Če se banka izpostavi visoko tvegani naložbi, za to rezervira več kapitala, kar pomeni, da je taka naložba tudi dražja. Bolje ko banka pozna komitenta, lažje presoja o vseh ključnih parametrih, ki so povezani z oceno poplačljivosti posamezne naložbe in določanjem cene.
Ko se banka odloča o tem, ali in pod kakšnimi pogoji nekemu podjetju odobriti posojilo, se opre na njegovo bonitetno oceno. Ta ji pove, kolikšna je ocena verjetnosti, da bo utrpela izgubo oziroma kakšna je verjetnost (ne)plačila. Z uvedbo novih standardov se poleg bonitete komitenta upošteva več parametrov za oceno verjetnosti neplačila, vezanih tudi na makroekonomske scenarije in življenjsko dobo posamezne naložbe.
Seveda boniteta in ocena verjetnosti neplačila nista edini spremenljivki, na podlagi katerih banka sprejme odločitev. Banke imajo strategije, naložbene politike, določene apetite po tveganjih in limite, za koliko se v nekem obdobju na primer smejo izpostaviti do določene dejavnosti.
 
Kako se pripraviti na najem posojila?
Pri najemu posojila je ključnega pomena, kako se pripraviti na sodelovanje z banko. Podjetje bo moralo med drugim:
  • predstaviti poslovno okolje in tržni položaj,
  • razkriti finančne izkaze,
  • razkriti načrte in vpliv prihodnjega poslovanja na zadolženost,
  • predstaviti ključne prednosti in slabosti (če podjetje ne razkrije tudi slednjih, banka ne verjame, da se zaveda tveganj v poslu),
  • predstaviti ukrepe za obvladovanje tveganj.
Podjetnik mora dosledno in kakovostno izpolnjevati bančne vprašalnike, saj bo z banko gradil zaupanje in partnerstvo. Zelo pomembno je tudi, da verjame v projekt in je sposoben v to prepričati sogovornika na banki.
 
Ob tem mora vedeti še:
  • koliko kapitala ima podjetje in koliko ga je še pripravljen prispevati,
  • kakšna je strategija,
  • kako bo upravljal z obratnim kapitalom,
  • ali ima podjetje kakšna poslovno nepotrebna sredstva, ki jih je možno prodati in na ta način povečati denarni tok,
  • ali ima podjetje pred seboj investicijski cikel in kolikšna so potrebna vlaganja, da ohranja vrednost sredstev.
 
Torej, pred obiskom banke se dobro pripravite. Pol poti do uspeha je ravno to.
 
Vir: www.bankazapodjetne.si
 

ponedeljek, 05. november 2018

Sobodajalci in ostali turistični delavci: čaka vas nova promocijska taksa

Sprejet je bil Zakon o spodbujanju razvoja turizma – ZSRT-1, s katerim je uvedeno plačevanje promocijske takse. Promocijska taksa se bo turistom zaračunala hkrati s plačilom turistične takse.
 
 
Zakon o spodbujanju razvoja turizma - ZSRT namreč v svojem 2. členu opredeljuje promocijsko takso kot pristojbino, ki je namenjena za načrtovanje in izvajanje trženja ter promocijo celovite turistične ponudbe Slovenije. To takso bodo plačevali državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu.
Promocijska taksa se obračuna poleg turistične takse in znaša 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse. Po določbi 19. člena ZSRT se promocijsko takso pobira v imenu in za račun občine, tudi v primeru, če turistom ni zaračunano plačilo storitev za prenočevanje.
Bo potrebno od promocijske takse obračunavati tudi DDV?
Iz določb ZSRT, ZDDV-1 in usmeritev sodne prakse na področju DDV izhaja, da v primeru promocijske takse ne gre za dobavo blaga ali storitev, ki bi jo zavezanec za pobiranje takse opravil turistu, zato tudi od prejetega zneska promocijske takse ne obračuna DDV.

Vir: www.zvezarfr.si

ponedeljek, 29. oktober 2018

Prebivalci Izole ustvarijo največ odpadkov


V Sloveniji letno ustvarimo okrog 5,5 milijona ton odpadkov, od tega nekaj manj kot milijon ton komunalnih odpadkov.
Po podatkih iz leta 2016 je slovensko povprečje ustvarjenih odpadkov 476 kilogramov na prebivalca. 
Izolčani (ali bolj pristno Izolani) ustvarijo največ odpadkov na prebivalca
Največ komunalnih odpadkov na prebivalca je nastalo v občini Izola, in sicer 855 kilogramov na prebivalca, najmanj pa v občini Osilnica - 223 kilogramov na prebivalca.
Po količini odpadkov na prebivalca občini Izola sledijo občine Trzin z 800 kilogrami, Bled s 742 kilogrami, Cerklje na Gorenjskem s 725 kilogrami in Jezersko s 709 kilogrami na prebivalca.Najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca pa je ob Osilnici nastalo še v Zavrču z 245 in Cirkulanah z 254 kilogrami na prebivalca. 
Če gledamo statistiko po regijah, je daleč največ odpadkov na prebivalca ustvarila obalno-kraška statistična regija, in sicer 577 kilogramov. Najmanj odpadkov pa je bilo ustvarjeno v zasavski statistični regiji, in sicer 329 kilogrami na prebivalca. Te podatke lahko logično povežemo tudi z obiskovalci določenih občin oziroma regij, ki pa niso prebivalci, a vseeno ustvarjajo odpadke.


Gorenjci pridno ločujejo odpadke, vendar porabijo največ pitne vode
Ločeno so največ komunalnih odpadkov zbrali v gorenjski regiji, in sicer 74 odstotkov, in v podravski statistični regiji 71 odstotkov. Slovensko povprečje kaže, da je bilo leta 2016 ločeno zbranih 67 odstotkov komunalnih odpadkov.
Med okoljske kazalnike spada tudi poraba pitne vode. Leta 2016 je bilo največ vode na prebivalca dobavljene gospodinjstvom na Gorenjskem, in sicer 45 kubičnih metrov, najmanj pa gospodinjstvom v zasavski regiji, in sicer dvakrat manj kot prvim. Največ odpadne vode, kar 97 odstotkov, so pred izpustom iz javne kanalizacije prečistili v zasavski regiji, najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji, 31 odstotkov. 

Vir: www.svetkapitala.delo.si

četrtek, 25. oktober 2018

Zanimivo: obstajajo dejavnosti, kjer ženske prejemajo višje plače kot moški.

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih moških v Sloveniji v letu 2017 je znašala 1.769 evrov. Zaposlene ženske pa so v povprečju prejemale 1.664 evrov bruto plače.
Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v Sloveniji je v letu 2017 znašala 1.721 evrov. To je za 2,1 odstotka več kot v prejšnjem letu. Moški so v povprečju prejemali plačo, ki je višja od slovenskega povprečja, povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk pa je bila nižja od povprečja.
Najvišje bruto plače so v letu 2017 zabeležili v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.461 evrov), najnižje pa v kmetijstvu in lovu ter gozdarstvu in ribištvu (1.331 evrov), gradbeništvu (1.310) in gostinstvu (1.209 evrov). Nad 2.000 evrov bruto plače so bile še v naslednjih dejavnostih:
  • oskrba z električno energijo, plinom in paro,
  • rudarstvo,
  • informacijske in komunikacijske dejavnosti,
  • dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti.

V katerih dejavnostih zaslužijo ženske več kot moški? 
 
 
Povprečna mesečna bruto plača žensk je bila v 2017 v skoraj v vseh dejavnostih nižja od povprečne mesečne bruto plače moških. Izjeme so bile dejavnosti, kjer med zaposlenimi prevladujejo moški, vendar ženske v teh dejavnostih opravljajo bolje plačana dela:
  • oskrba z vodo,
  • ravnanje z odplakami in odpadki,
  • saniranje okolja,
  • gradbeništvo ter
  • promet in skladiščenje.

Kje v Sloveniji so plače med moškimi in ženskami najbolj izenačene?
Povprečna mesečna bruto plača se je v letu 2017 glede na preteklo leto najbolj zvišala v podravski statistični regiji, za 3,4 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača moških in žensk je bila v letu 2017 najbolj izenačena v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (plača moških: 1.698 evrov, žensk pa 1.671 evrov). Najvišja razlika v povprečni mesečni bruto plači med moškimi in ženskami pa je bila v gorenjski in posavski statistični regiji. 

Vir: data.si

ponedeljek, 22. oktober 2018

5 nasvetov uspešnega podjetnika


Uspešen angleški podjetnik in multimiljarder Richard Branson je nekoč zapisal te nasvete za podjetnike:

1. Veliko poslušajte, malo govorite
Podjetništvo niso samo predstavitve, prodaja in govorjenje. Podjetništvo sloni predvsem na poslušanju. Da bi lahko postali dober podjetnik, morate znati poslušati. Odlične ideje in zamisli boste lahko pridobili iz kar najbolj nenavadnih krajev, zato se naučite dobro poslušati, hkrati pa imejte oči vedno na pecljih. Spodbujajte nenavadne ideje in kasneje, ko boste imeli na voljo zbrane vse ideje, te preglejte in ocenite s pomočjo različnih parametrov.
2. Ne komplicirajte!
Da bi lahko izstopali iz konkurence, morate narediti nekaj radikalnih korakov in storiti to, kar ni storil še nihče.
To, da ste drugačni še ne pomeni, da morate stvari napraviti na zapleten način. V podjetništvu najdete veliko uspešnih ljudi, ki prodajajo čisto preproste produkte.
 
3. Naj bodo zaposleni ponosni na vas in vaše podjetje.
Najboljši zaposleni so tisti, ki spoštujejo podjetje, za katerega delajo in so nanj celo ponosni. Ne pozabite – vsa marketinška kampanja, oglaševanje in trud za promocijo bo zaman, če bodo zaposleni o vašem podjetju širili slabo besedo.
Podjetništvo ni individualen posel, pa čeprav kdaj izgleda tako. 

 
4. Podjetništvo mora biti zabavno!
Če se pri delu ne zabavate, potem nekaj počnete narobe. Če se vsako jutro zbudite z neprijetnim občutkom in se z muko odpravite v podjetje, potem je čas, da napravite nekaj sprememb. Težiti morate k temu, da bo ozračje na delovnem mestu prijetno, saj bodo zaposleni le tako lahko dovolj sproščeni in bodo delali bolj kvalitetno.

5. Začnite znova. In znova.

Ste doživeli neuspeh in vaša prva poslovna ideja ni uspela? Podjetništvo je polno vzponov in padcev. Iz napak se lahko ogromno naučite in pridobite veliko izkušenj, ki vam bodo pomagale v nadaljnjih podjetniških izzivih, zato kar pogumno. Ugotovite, zakaj vam je spodletelo, saj vam bo le tako uspelo, da teh napak v prihodnosti zagotovo ne boste ponovili.

Vir: www.podjetnistvo.si

četrtek, 18. oktober 2018

Katere lastnosti mora imeti dober računovodja?


Računovodski servis dandanes ni več le podporna služba, ki podjetjem enkrat mesečno obračuna plače in prispevke, temveč je pomemben poslovni partner, ki podjetnikom pomaga prepoznavati prepreke in priložnosti na poslovni poti. Digitalizacija poslovanja zahteva tudi nova znanja in spretnosti, ki jih morajo obvladati uslužbenci ponudnikov računovodskih storitev, saj je vodenje poslovnih knjig že praktično v celoti avtomatizirano z zmogljivo programsko opremo. Glede na bliskovit napredek tehnoloških rešitev, si morajo računovodje in finančni strokovnjaki zastaviti ključno karierno vprašanje, ki je: "Kako lahko izkoristim tehnologijo za podporo naročniku?". 
Strateško in kritično razmišljanje
Računalniki so pri obdelavi podatkov zelo natančni in zelo hitri. A na koncu računskega procesa algoritmi prikažejo številke in grafe, ki sami zase podajajo izolirane podatke, za njihovo interpretacijo v širšem kontekstu pa se je še vedno najbolje obrniti na usposobljenega računovodjo z veliko znanja in izkušnjami. Ravno to je prednost strokovnjakov, ki imajo najpogosteje občutek, da jih digitalizacija ogroža. 

 
Tehnološka spretnost
Poleg knjigovodskega in računovodskega znanja je zelo pomembno tudi spremljanje tehnologij, ki jih podjetniki in računovodje uporabljajo pri svojem delu. Ponudniki računovodskih storitev morajo znati strankam svetovati pri izbiri in uporabi primerne programske opreme, ki jim bo olajšala poslovanje, obenem pa tudi zase iskati najprimernejše rešitve za upravljanje večjega števila podatkov. Z dnevno rabo tovrstnih aplikacij prek osebnih računalnikov in mobilnih naprav računovodje pridobijo sposobnost prepoznavanja vzorcev dobre in slabe uporabniške izkušnje, s pridobljenimi izkušnjami pa lahko sodelujejo pri razvoju boljših rešitev, ki podjetnikom lajšajo sprejemanje pomembnih odločitev. 

Komunikativnost
Časi, ko so knjigovodje in računovodje enkrat mesečno od strank prevzeli poslovno dokumentacijo, sicer pa med njimi ni bilo rednejših stikov, so mimo. Pravilo, da mora izvajalec računovodskih storitev delovati čim bolj neopazno, da bi stranki prihranil čim več časa za druga opravila, se je prelevilo v reden stik z naročniki, ki od računovodij pričakujejo sodelovanje pri sprejemanju odločitev in opozarjanje na potencialne težave, pa tudi priložnosti. Zato je ena od najbolj zaželenih lastnosti tudi sposobnost komuniciranja in podajanja informacij na razumljiv in jasen način, ki poslovnežem v pravem času omogoča sprejemanje pomembnih odločitev.
 

Odgovornost
Računovodska dejavnost zahteva visoke etične standarde in izostren čut za odgovornost, saj imajo računovodje ves čas opravka z občutljivimi zaupnimi informacijami svojih strank. Ob vsem tem je kar 57 % slovenskih anketirancev v raziskavi "Računovodje pod pritiskom" pričalo, da so bili izpostavljeni pritisku, da bi delovali v nasprotju s poklicno etiko ali davčno oziroma računovodsko zakonodajo. Zbornica računovodskih servisov se z različnimi ukrepi, kot so Kodeks članov ZRS, Standard izvajalcev računovodskih storitev in Katalog certificiranih računovodskih servisov Slovenije, trudi ohranjati ugled stroke. Največ pa k temu lahko prispeva vsak posameznik, ki v kočljivih situacijah ne popušča pri svojih načelih in se zaveda svoje odgovornosti do stranke, stroke in družbe. 

Želja po učenju

Izobraževanje se za dobrega računovodjo nikoli ne konča. Pridobitev diplome in nekaj let opravljanja osnovnih knjigovodskih in računovodskih nalog sta šele prvi korak na poti do samostojnega učenja, ki je nujno za ohranjanje konkurenčnosti na trgu dela. Veliko vlogo pri pridobivanju novih znanj imajo tudi zaposlovalci. Računovodski servisi, ki želijo strankam ponuditi več kot sorodna podjetja, se zavedajo, da se njihova prednost skriva ravno v strokovni podkovanosti zaposlenih, zato vlaganja v njihovo izobraževanje ne jemljejo kot strošek, ampak kot investicijo. 


Vir: www.gzs.si

ponedeljek, 15. oktober 2018

Razmišljate tudi vi o menjavi vozila?

Boljše gospodarske razmere, nižja brezposelnost in rast mesečnih plač se poznajo tudi na poslovanju slovenskih lizinških družb, saj njihov posel v letošnjem letu cveti.


Lizing osebnih vozil v porastu
Največ posla jim že tradicionalno prinaša lizing osebnih vozil, ki je v porastu. Za menjavo avtomobila se namreč odloča vedno več ljudi, o tem pa po zadnjih podatkih razmišlja že več kot deset odstotkov Slovencev. K temu jih spodbuja tako večji razpoložljivi dohodek kot tudi ugodnejši pogoji in lažji dostop do financiranja.
O pozitivnem dogajanju na trgu pričajo tudi podatki o prvi registraciji novih osebnih vozil. Do avgusta letos je bilo registriranih že 53.559 osebnih vozil, kar je skoraj 5 % več kot v istem obdobju lani. Najbolj popularne so znamke vozil Volkswagen (9.057), Renault (7.728), Škoda (4779), Opel (3256), Fiat (2794), Peugeot (2639), Hyundai (2457) in Citroen (2224).
Večina za nakup vozila nima dovolj lastnega denarja, zato se odloči za lizing. To pomeni, da vozilo kupi lizinška hiša in jim ga nato odda v najem. V primeru finančnega lizinga postanejo lastnik vozila, ko odplačajo zadnji obrok. V primeru operativnega lizinga pa vozilo ob izteku financiranja enostavno vrnejo in odidejo brez obveznosti.
Kupci se sicer najpogosteje odločajo za finančni lizing in redkeje za operativnega.
V prvih šestih mesecih letos je bilo sklenjenih za 363 milijonov evrov novih lizinških poslov z osebnimi vozili, kar je dobrih devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vsega skupaj je bilo sklenjenih 26.436 lizinških pogodb.
Dejstvo je, da so letošnje številke ene najvišjih v zadnjih desetih letih. Kljub temu je realna ocena dogajanja nekoliko zamegljena, saj se mnogi uvozniki in distributerji osebnih vozil odločajo za izvoz za krajši čas registriranih in kasneje odjavljenih vozil.

Manj lažjih, več težjih tovornjakov
Okrevanje slovenskega gospodarstva, ki ga poganjajo naročila iz tujine in vedno večji obseg izvoza, prinaša tudi investicije podjetij v širitev proizvodnje in logistiko.
Vse več je povpraševanja po lizingu komercialnih in tovornih vozil. Od srede minulega leta pa se nekoliko povečuje tudi zanimanje za najem proizvodne opreme in strojev.
V obdobju od januarja do junija je bilo sklenjenih nekaj več kot 1400 lizinških pogodb za lahka komercialna in tovorna vozila (manj kot 3,5 tone) v vrednosti 23,73 milijona evrov. To je skoraj petino manj kot v lanskem letu.
Več podjetij se je raje odločalo za težja komercialna in tovorna vozila (več kot 3,5 tone). Če je bilo lani sklenjenih 2439 pogodb v vrednosti 99 milijonov evrov, se je njihovo število letos povzpelo za 17 odstotkov, torej na 2855 pogodb. Vsega skupaj so bile vredne 120 milijonov evrov.

Povzeto po: www.bankazapodjetnike.si
 

četrtek, 11. oktober 2018

Kako poteka zaposlitev tujca iz tretje države?

Tretje države so države, ki niso članice EU, EGP in Švicarske konfederacije. Državljani tretjih držav, ki želijo bivati in delati v Republiki Sloveniji, morajo pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo zaradi zaposlitve.
Vlogo za enotno dovoljenje za prebivanje in delo morate oddati na upravni enoti. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije mora nato k njej podati soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
Slovenska zakonodaja vsem podjetjem, ki zaposlujejo delavce, nalaga številne obveznosti. 
 
Kdo sploh lahko zaposli tujca iz tretjih držav?
Slovenski delodajalec, ki želi na določeno delovno mesto zaposlovati državljane iz tretjih držav, mora izpolniti naslednje pogoje. Dokazati mora, da:
  • v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb,
  • ni v postopku likvidacije ali stečaja,
  • aktivno posluje.
Za aktivno poslovanje se šteje, če je bila pri njem najmanj najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge že za polni delovni čas zaposlena in vključena v obvezna socialna zavarovanja najmanj ena oseba.
Za aktivno poslovanje se šteje tudi, če je imel v vsakem od zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti podjetja najmanj v višini 10.000 evrov. Ti prilivi morajo biti na transakcijskem računu, odprtem v Republiki Sloveniji.
V obeh primerih je moral ta delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od 6 mesecev, predlagati obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste, če je zaposloval delavce. Na dan vložitve vloge pa ne sme imeti neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.
V primeru delodajalcev, ki so registrirani manj kot šest mesecev, se pogoj za zaposlitev tujca na določeno delovno mesto šteje za izpolnjenega, če je delodajalec pred vložitvijo vloge investiral najmanj 50.000 evrov v dejavnost, v okviru katere bo tujec opravljal delo. Prav tako velja, da v evidenci brezposelnih oseb ne sme biti ustreznih slovenskih kandidatov. Delodajalec tudi ne sme biti v postopku likvidacije ali stečaja. 
 
 
Zaposlitev tujca 
z visoko izobrazbo

Če želi slovenski delodajalec zaposliti tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo, mu ni treba dokazovati, da aktivno posluje. Prav tako mu ni treba investirati 50.000 evrov v dejavnost, v kateri bo zaposlil tujca z visokošolsko izobrazbo.

Izpolniti pa mora naslednje pogoje:
  • pridobiti odgovor Zavoda za zaposlovanje, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb;
  • s tujcem podpisati pogodbo o zaposlitvi za najmanj eno leto, s katero mu bo zagotovil plačo v višini najmanj 1,5-kratnika povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Povzeto po: Data


ponedeljek, 08. oktober 2018

Pozor - prekarno delo vas lahko veliko stane!

Prekarno delo je bilo lani predmet številnih pregledov inšpektorjev za delo. Opravili so 14.541 inšpekcijskih pregledov, ugotovili 29.513 različnih kršitev in na podlagi tega izdali 10.534 različnih ukrepov. Izrekli so za nekaj več kot 3 milijone evrov glob.

Inšpektorji opozarjajo, da je prekarno delo velika težava in da so prav tovrstne kršitve »rdeča nit nadzorov v letu 2018«. Prekarnost oziroma t.i. atipične oblike dela označujejo negotovo, kratkotrajno, začasno in občasno plačano delovno aktivnost. Takšne delovne aktivnosti se lahko opravljajo znotraj delovnega razmerja ali izven delovnega razmerja, navadno na podlagi pogodb civilnega prava (predvsem podjemne in avtorske pogodbe).  
 
Takšno delo odstopa od standarda, ki je redna zaposlitev z vsemi socialnimi, zdravstvenimi in delovnopravnimi pravicami. Zanj so značilni:
  • negotovost,
  • minimalna plača,
  • omejeni socialni prispevki,
  • neplačan dopust in
  • odsotnost drugih pravic, ki pripadajo redno zaposlenim, … 
Katere kršitve so najpogosteje ugotovljene?
  • kršitve s področja plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja,
  • kršitve v zvezi z zaposlovanjem,
  • nepravilnosti v zvezi z evidencami na področju dela in socialne varnosti, 
  • kršitve v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem odmorov in počitkov,
  • opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja.
 
Inšpektorji so v letu 2017 izdali 55 odločb, s katerimi so prepovedali opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, ker so pri 63 inšpekcijskih nadzorih ugotovili opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja. 
 
Prav zaradi te obsežne problematike je bil spremenjen Zakon o inšpekciji dela. Sprememba je prinesla dodatne pristojnosti Inšpektorata RS za delo v primeru ugotovljenih kršitev, s tem pa tudi novo globo. 19. člen zakona določa, da inšpektor prepove opravljanja dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti. Če delodajalec to prepoved krši, se kaznuje za prekršek. Globa lahko znaša do 20.000 evrov za pravno osebo in 2.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe. 
 
Povzeto po: www.data.si
 









petek, 05. oktober 2018

Napake in tveganja, s katerimi se srečujejo mala podjetja

Katera so glavna davčna tveganja za mala podjetja in espeje ter kakšne napake ti največkrat naredijo?

Pravila za mala podjetja niso drugačna od tistih, ki veljajo za velika, a so mala podjetja za tveganja in inšpekcije bolj občutljiva. Tudi zaradi količine stvari, ki jih morajo poznati oziroma obvladati. Poudarek je na številnih administrativnih zahtevah, od sestavin za naročilnico do pravilne ureditve delovnega prostora. Velika podjetja imajo za to zaposlene, medtem ko morajo mala sama obvladati različna področja, da izpolnijo številne zahteve, oziroma to prepustiti zunanjim izvajalcem. 

Pozor pri nepremičninah 

Drugo področje je pravilen in pravočasen obračun dajatev. To je bolj tvegano, ko gre za večje posle, sploh nepremičnine. Nepremičnina ponavadi pomeni večjo kupnino, s tem pa tudi večji obdavčeni znesek, ki je lahko napačno obračunan, zato je napaka toliko večja. Predvsem pri vprašanjih, povezanih z nepremičninami, tako pri najemih kot nakupih, nekateri zaupajo nasvetom izza šanka, vendar pa ima lahko neka malenkost pri prodajnem ali najemnem poslu popolnoma drugačne davčne posledice. Tudi če se podjetniki zavedajo tveganj, včasih ne posvečajo dovolj pozornosti davčni strani posla. Sklepajo velik posel, ki ga želijo z davčne plati rešiti hitro, z levo roko, skoraj mimogrede. A prav posli z nepremičninami dopuščajo veliko možnih rešitev in seveda davčnih posledic, ki jih je nemogoče prediskutirati v pol ure ali eni uri, in to tako, da bi davkov neuki podjetnik zadevo dobro razumel. Za davke si torej vzemite čas, raje na začetku porabite uro več ali si dovolite prespati odločitev. Napačna odločitev ima lahko dolgoročno hujše posledice. 

Poznati je treba davčne posledice poslov 

Velikokrat se še vedno dogaja, da komercialisti in direktorji prepogosto sklenejo pogodbeni dogovor, šele pozneje pa o njem obvestijo računovodjo ali davčnega svetovalca. Zavedati se je treba, da niti računovodja niti davčni svetovalec ne smeta omejevati ali narekovati podjetniške pobude in sklenjenih poslov. Oba sta le podpora poslovnemu odločanju in potem beleženju poslov, obračunavanju dajatev ter poročanju. Za sprejemanje dobrih odločitev je pomembna predvsem dobra informiranost. Zato priporočamo, da se podjetnik oziroma direktor ali komercialist pouči o davčnih posledicah nameravanih poslov, določb v pogodbi. Tudi notar in odvetnik ne vesta vsega, davčni vidik pogodb naj osvetli davčni svetovalec.
Najpogostejše napake podjetij

Navajamo še nekaj težav in napak podjetnikov:
  • težave pri razumevanju pravil o poslovanju med povezanimi osebami: z davčnega vidika so najmanj družinski člani povezane osebe. Podjetniki ne razumejo, da s tem, ko so si dali brezobrestno posojilo, brezplačen najem, brezplačno uporabo in podobno, niso rešili davčnih tveganj;
  • nepoznavanje pogojev, pod katerimi lahko otroci in družinski člani sodelujejo v podjetju; 
  • težave pri razumevanju potrebnih dejanj pri izterjavi in odpisih terjatev, denimo kdaj je odpis terjatev davčno priznan strošek; 
  • davčni vidiki obročnih plačil, nakupov dobroimetja in vrednostnih bonov, davčni vidiki plačevanja najemnin, pri katerih ob poteku obdobja lastništvo brezplačno preide na kupca ...;
  • pravilna uporaba, evidentiranje in davčne posledice uporabe službenih vozil (osebnih in tovornih) v zasebne namene; 
  • nepoznavanje finančnih naložb - kdaj so boniteta, kdaj priznan strošek; 
  • kako pravilno odpustiti delavca, katera plačila delavcem so ugodnejša in davčno varna, kako pravilno obravnavati povračila stroškov (denimo prehrane med delom). 
VIR: UNIJA računovodska hiša d.o.o.

torek, 02. oktober 2018

BDP Slovenije – ugodne napovedi za podjetništvo

Bruto družbeni proizvod oziroma BDP Slovenije je po podatkih Evropske komisije v letu 2017 doživel eno izmed najhitrejših stopenj rasti v Evropski uniji. 
 
To odsevajo tudi ekonomski izgledi v naslednjem letu, torej letos. Petodstotna in celo šestodstotna stopnja rasti BDP Slovenije v zadnjem četrtletju je indikator visoke in ekspanzivne rasti za državo. Evropska komisija napoveduje celo tretje najhitrejšo letno odstotno stopnjo rasti BDP Slovenije med članicami EU za leto 2018 in četrto za leto 2019.

Izvoz 2017: desetino večji

Dejanski izvoz se je v letu 2017 v Sloveniji povečal za več kot 10 odstotkov. Največji del te rasti je bil požet iz evro območja. Povečala se je tudi rast izvoza storitvenega sektorja. Ta je porasel za več kot 9 odstotkov.

Največ izvoza je Slovenija v preteklem letu realizirala s trgovinskimi partnericami iz EU: z Nemčijo, Italijo, Avstrijo in s Hrvaško. Kljub temu je uvoz iz preostalih držav predstavljal 55-odstotni delež. V preteklem letu se je uvoz izdelkov povečal za več kot 10 odstotkov, uvoz storitev pa za več kot 6 odstotkov. 
 
Naložbe v raziskave in razvoj

Slovenija uživa ugled gospodarskega okolja, ki spodbuja investicije v raziskave in razvoj. Med pozitivnimi spodbudami velja omeniti možnost znižanja davčne osnove v višini celotnega (100-odstotnega) zneska vlaganj v raziskave in razvoj v tem obdobju. Seveda največ do višine davčne osnove.
 
Povečanje kreditiranja gospodarstva

Podporo gospodarski rasti je nudilo tudi povečanje kreditiranja s strani bank. In to v gospodarskem okolju, kjer obrestne mere ostajajo nizke. Bančni sistem Slovenije je ocenjen kot dobro kapitaliziran in dobro likvidnostno pozicioniran.

V preteklem letu smo zabeležili tudi rast povsem novih naložbenih projektov oziroma tako imenovani »greenfield investment«.

Slovenija: dobro podporno okolje za podjetnike 
 
Med dokaj zajetno množico institucij, ki podpirajo podjetja, so tudi novo osnovane SPOT točke. Te nudijo podjetnikom in potencialnim podjetnikom brezplačno podporo in storitve v okviru Slovenskih poslovnih točk za obdobje od 2018 do 2022 – SPOT REGIJE 2018-2022.
 
VIR: data.si

četrtek, 27. september 2018

Izključitev družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo

Različne okoliščine in razlogi lahko pripeljejo do tega, da je udeležba družbenika v d. o. o. za druge družbenike neznosna ali celo škodljiva. V takih primerih so prizadeti družbeniki prisiljeni v izstop iz družbe ali se celo odločijo za prenehanje družbe, kar pa ni nujno v njihovem poslovnem interesu. Zato Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) omogoča uporabo ukrepa izključitve družbenika.

Pogoji in način izključitve družbenika

Izključitev družbenika lahko predvideva družbena pogodba. Če družbena pogodba izključitve družbenika ne ureja, ostane le možnost sodne izključitve. Utemeljeni razlogi za izključitev so zlasti krivdno povzročanje škode družbenikom, ravnanje v nasprotju s sklepi skupščine, oviranje rednega delovanje družbe ali pa objektivni, v obliki neodklonljivih ovir na strani družbenika, kot so trajna bolezen ali družinske razmere. Zahteva za izključitev je skrajno sredstvo za saniranje nastalega položaja. Družbenike veže načelo medsebojnega zaupanja in dolžnosti poštenega ravnanja, zato je potrebno pred izključitvijo družbenika opozoriti na kršitve, da bi lahko popravil svoje ravnanje. Prav tako je potrebno preveriti še druge možnosti, kot so na primer prostovoljna prodaja deleža ali prostovoljni odstop.

Izključitev družbenika lahko zahteva vsak družbenik ali več družbenikov skupaj. Poslovodja te možnosti nima, če ni hkrati tudi družbenik. O predlogu za izključitev odloča skupščina, zato mora predlagatelj zahtevo vročiti poslovodji, ki je dolžan v razumem roku sklicati skupščino. Prizadeti družbenik ima pravico odgovoriti na zahtevo in pravico do glasovanja o svoji izključitvi. Odločanje o zahtevi se konča s tem, da skupščina sprejme sklep, s katerim zahtevo sprejme ali zavrne. V obeh primerih mora biti sklep izdan pisno in obrazložen ter vročen predlagatelju, poslovodji in prizadetemu družbeniku. Čeprav ZGD-1 izrecno ne določa pravnega sredstva, je potrebno šteti, da ima predlagatelj, če bi skupščina njegov predlog zavrnila, možnost sodnega varstva. Enako bi bilo treba priznati izključenemu družbeniku.
Usoda družbenikovega poslovnega deleža in pravica do odpravnine

Z izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Z izključitvijo družbenika in prenehanjem njegovega deleža seštevek deležev ne ustreza več osnovnemu kapitalu. Za vzpostavitev stanja v skladu z osnovnim kapitalom družbe je treba bodisi prilagoditi osnovni kapital bodisi z osnovnim kapitalom uskladiti poslovne deleže. Prilagoditev osnovnega kapitala se izvede tako, da se zmanjša osnovni kapital za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka izključenega družbenika, in sorazmerno prilagodi razmerje poslovnih deležev preostalih družbenikov, pri tem pa je treba paziti, da se ohrani minimalna višina predpisanega osnovnega kapitala. V drugem primeru morajo preostali družbeniki v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža izključenega družbenika.

Izključenemu družbeniku ZGD-1 zagotavlja pravico do izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža oziroma pravico do odpravnine. Merila za določitev višine odpravnine v praksi in zakonu niso natančno določena. Najprimernejša, vendar v praksi najtežja pot za določitev odpravnine je sporazum med družbo in družbenikom. V skrajnem primeru pa lahko družbenik uveljavljal sodno varstvo zoper sklep o izključitvi v celoti ali zoper del o določitvi odpravnine.
VIR: https://bankazapodjetnike.si

torek, 25. september 2018

ZA dvig neto plač, PROTI dodatnim obremenitvam gospodarstva

Obrtniki in podjetniki so za dvig neto plač delavcev, nasprotujejo pa dodatnim obremenitvam gospodarstva in višji obdavčitvi nepremičnin. To je med drugim pokazala anketa, ki jo je med svojimi člani pred kratkim izvedla Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS).

Skoraj vsi obrtniki in podjetniki (99 %) so v anketi odgovorili, da podpirajo predlog o razbremenitvi plač z dohodnino, pri čemer bi delavec ob enaki bruto plači dobil višje neto izplačilo. Delodajalci sicer opozarjajo, da visoki stroški plač v Sloveniji zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Kar 85 odstotkov anketirancev tudi ne podpira predlogov nove vlade na področju obdavčitve nepremičnin. Obrtniki in podjetniki v anketi predlagajo, naj država ugotovi, ali gre za nepremičnino, kjer se opravlja poslovna dejavnost, ali gre za luksuz.

Zaradi napovedanih dodatnih obremenitev gospodarstva 56 odstotkov obrtnikov in podjetnikov razmišlja o selitvi svojega podjetja v države, ki imajo bolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje. 

Skoraj vsi anketiranci, 96 odstotkov, podpirajo idejo o državnem sekretarju za malo gospodarstvo, kar je bila pobuda OZS. Tisti, ki se z državnim sekretarjem ne strinjajo (4 %), pa predlagajo, da malo gospodarstvo dobi svojega ministra.

Anketiranci so v anketi izpostavili tudi glavna področja, s katerimi bi se morala spoprijeti nova vlada. Po pomembnosti si sledijo:

1. Razbremenitev stroškov dela s spremembo zakona o dohodnini

2. Breme nadomestil v času bolniške odsotnosti mora preiti z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po 20 koledarskih dneh (sedaj je 30 delovnih dni)

3. Drugačna ureditev povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu (obrtniki v primeru nezgode pri delu plačujejo t.i. regresne zahtevke, ki znašajo tudi več deset tisoč evrov)

4. Obrazec A1, ki ga delavec potrebuje za čezmejno opravljanje storitev, se mora izdati takoj (sedaj traja tudi 5 dni)

5. Sprememba metodologije za izračun omrežnin (obrtniki plačujejo stroške omrežnin glede na premer vodomera in ne po dejanski porabi vode).

V anketi, ki jo je OZS izvedla med 12. in 17. septembrom, je sodelovalo 1540 obrtnikov in podjetnikov.

VIR: ozs.si

petek, 21. september 2018

Slovensko gospodarstvo se je prebudilo

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v slovenskem gospodarstvu že dlje časa opazen pozitiven trend. Bruto domači proizvod je bil lani realno višji za 4,9 odstotka v primerjavi z letom 2016, naraslo pa je tudi število zaposlenih.
 
Bruto domači proizvod (BDP) v tekočih cenah je v letu 2017 znašal po prvi letni oceni 43 milijard evrov, kar je nominalno za 6,5 odstotka ali za 2,642 milijarde evrov več kot v letu prej. V cenah preteklega leta pa je bil za 4,9 odstotka višji kot v letu prej. Vrednost letne ocene BDP v tekočih cenah je bila za 0,6 odstotka(ali za 278 milijonov evrov) nižja od vrednosti ocene po četrtletnih virih, vrednost ocene rasti obsega BDP pa je bila po novi oceni nižja za 0,1 odstotne točke, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije in nanizali še nekaj številk, ki kažejo v prid slovenskemu gospodarstvu. 
 
Višja skupna dodana vrednost

Skupna dodana vrednost, merjena v stalnih cenah, je bila višja tudi v letu 2017, in to za 5,2 odstotka. Najbolj se je zvišala v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 11,3 odstotka). Tem so po stopnji dviga dodane vrednosti sledile dejavnosti rudarstvo (za 9,5 odstotka), gradbeništvo (za 8,5 odstotka) in predelovalne dejavnosti (za 8,4 odstotka).

“Slednje so po prispevku k rasti dodane vrednosti prispevale največ, in sicer 1,7 odstotne točke. Sledile so dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila vozil (0,6 odstotne točke), promet in skladiščenje (0,4 odstotne točke), gradbeništvo (0,4 odstotne točke), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (0,4 odstotne točke) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (0,3 odstotne točke). Negativno so na višino dodane vrednosti vplivale dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (–0,1 odstotne točke), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in skrb za okolje (–0,1 odstotne točke) ter finančne in zavarovalniške dejavnosti (–0,1 odstotne točke),” sporočajo s Statističnega urada. 
 
Narasla menjava s tujino

Saldo menjave s tujino je še naprej pozitiven in se povečuje. V letu 2017 je znašal 4,181 milijarde evrov (9,7 odstotka BDP) in je k rasti BDP prispeval 1,3 odstotne točke. Tako obseg izvoza kot obseg uvoza blaga in storitev sta bila v letu 2017 višja kot v letu prej. Izvoz blaga in storitev je bil višji za 10,7 odstotka (v prejšnjem letu za 6,4 odstotka), uvoz blaga in storitev pa za 10,3 odstotka (v letu prej za 6,6 odstotka). Pogoji menjave so v letu 2017 dosegli indeks 99,5 (v prejšnjem letu 100,9). Cene blaga in storitev, ki smo jih izvozili so se zvišale v nekoliko manjši meri, kot cene blaga in storitev, ki smo jih uvozili.
 
Višja tudi končna potrošnja

Na gospodarsko rast je pozitivno vplivala končna potrošnja, ki je bila višja za 1,5 odstotka. Zasebna končna potrošnja je bila višja za 1,9 odstotka. Tudi končna potrošnja države se je v 2017 glede na leto prej zvišala. In sicer je bila rast trošenja države 0,5-odstotna (v 2014: –1,2-odstotna; v 2015 –2,4-odstotna; v 2016: 2,7-odstotna). Rast bruto investicij je bila v 2017 višja kot v preteklih letih (v 2014: 3,8-odstotna; v 2015: 0,1-odstotna; v 2016: 0,0-odstotna).

Bruto investicije so bile realno višje za 13,2 odstotka. Pri tem so bile bruto investicije v osnovna sredstva višje za 10,7 odstotka. Spremembe zalog in vrednostnih predmetov so k rasti BDP prispevale 0,6 odstotne točke. 
 
Več zaposlenih in samozaposlenih

Skupna zaposlenost, ki je začela naraščati v 2014, je naraščala tudi v 2017 in se je v tem letu glede na leto prej povečala za 2,9 odstotka. Po nacionalnih računih je bila v 2017 ocenjena na 987.792 oseb. Pri tem se je število zaposlenih zvišalo za 3,3 odstotka (na skupaj 797.895), število samozaposlenih pa za 1,6 odstotka (na skupaj 189.897). 
 
Pozitivne številke v gospodarstvu tudi v letu 2018


Bruto domači proizvod (BDP) je bil v 2. četrtletju 2018 za 3,8 odstotka višji kot v 2. četrtletju 2017, v 1. polletju 2018 pa za 4,2 odstotka višji kot v 1. polletju 2017. BDP brez vplivov sezone in koledarja se je glede na prejšnje četrtletje povečal za 0,8 odstotka, glede na 2. četrtletje 2017 pa za 4,3 odstotka.

VIR: mladipodjetnik.si