ponedeljek, 29. julij 2019

Elementi delovnega razmerja

Ali razmišljate o odprtju s.p.? Ali imate že dovolj strank za katere boste opravljali storitve? Ali imate samo eno stranko za katero boste opravljali storitev? Preverite ali so podani elementi delovnega razmerja! 
 
 
Kdaj gre za delovno razmerje?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Kadar so podani elementi delovnega razmerja, je torej potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi. V takšnih primerih delo preko s.p. ni dovoljeno.

Kdaj so podani elementi delovnega razmerja in delo preko s.p. ni dovoljeno?

Ko so podani naslednji elementi delovnega razmerja, mora naročnik z osebo, ki dela zanj, skleniti pogodbo o zaposlitvi in takrat delo preko s.p. ni dovoljeno:
  • oseba delo opravlja v delovnih prostorih naročnika,
  • oseba delo opravlja v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene naročnika in 8 ur dnevno (ali manj),
  • oseba mora obvestiti naročnika o predvidenem dopustu in mora prejeti predhodno odobritev dopusta,
  • oseba mora o bolniški odsotnosti obvestiti naročnika ter za to predložiti bolniški list,
  • oseba uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva naročnika (delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto…) in za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine,
  • delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe naročnika.
Zgoraj navedeni elementi nakazujejo, da gre za delovno razmerje. Pri tem je potrebno pregledati dejansko stanje v konkretnem primeru.


Sodna praksa Vrhovnega sodišča

Vrhovno sodišče je v sodbi št. VIII Ips 171/2018 z dne 6.2. 2019 odločilo, da je volja delodajalca irelevantna. Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja, je odsotnost volje delodajalca, da sklene pogodbo o zaposlitvi, irelevantna. Delodajalec, ki se svojim obveznostim iz delovnega razmerja želi izogniti tako, da z delavcem sklene pogodbo civilnega prava, čeprav bi moral skleniti pogodbo o zaposlitvi, več kot očitno nima volje skleniti pogodbe o zaposlitvi. Namen zakonske ureditve je preprečiti delodajalcu, da delavca (kot šibkejšo pogodbeno stranko) prikrajša za pravice (delovne in socialne), do katerih bi bil ta upravičen.
 
Vir: www.data.si

četrtek, 25. julij 2019

Preverite kaj je pomoč de minimis in kdo je upravičen do te pomoči?

Pomoč de minimis je instrument na področju državnih pomoči, ki državam članicam EU omogoča, da podjetjem dodelijo podporo iz javnih sredstev. Pri delitvi de minimis pomoči je potrebno upoštevati pogoje, ki jih opredeli Evropska komisija v svojih Uredbah, ki urejajo brezplačno pomoč. 
 

Uredbe, ki urejajo de minimis pomoč in znesek dodelitve pomoči:
  • Uredba (EU) št. 1407/2013 (»klasična« de minimis pomoč). Do 200.000 EUR pomoči;
  • Uredba (EU) št. 360/2012, ki se uporablja za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena. Do 500.000 EUR pomoči;
  • Uredba (EU) št. 1408/2013, glede de minimis pomoči v kmetijstvu. Do 25.000 EUR pomoči.
V nadaljevanju članka se bomo opredelili do »klasične« de minimis pomoči po Uredbi (EU) št. 1407/2013.

Značilno za pomoč po pravilu de minimis je, da gre za vrsto pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivlja ali ogroža konkurence. Ta vrsta pomoči pa tudi ne predstavlja državne pomoči. Pomoč de minimis je dodeljena takrat, ko se zakonska pravica za prejem pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim redom.

Kdo je upravičen do pomoči de minimis po Uredbi (EU) št. 1407/2013 in kdo ne?

Pomoč de minimis po Uredbi (EU) št. 1407/2013 velja za pomoč, dodeljeno podjetjem v vseh sektorjih, razen:
  • iz sektorjev ribištva,
  • iz sektorja primarne kmetijske proizvodnje,
  • ki so dejavna na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov,
  • ki so dejavna na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, z izjemami,
  • pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice. In sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
  • pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.

Pomoč de minimis se dodeli enotnemu podjetju. V skladu z Uredbo EU št. 1407/2013, enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
  • podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
  • podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
  • podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
  • podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja;
  • podjetje, ki je v katerem koli razmerju iz predhodnih alinej preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.

Uredba (EU) št. 1407/2013 določa, da se upošteva seštevek dodeljenih de minimis pomoči v vseh povezanih podjetjih.

Kakšen je skupni znesek pomoči de minimis po Uredbi (EU) št. 1407/2013?

Skupni znesek pomoči de minimis, ki ga država dodeli enotnemu podjetju, ne sme preseči 200.000,00 EUR v katerem koli obdobju treh poslovnih let. V primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR.

Potrebno pa je vedeti, da se seštevajo de minimis pomoči z ostalimi pomočmi za iste upravičene stroške.
 
Vir: www.data.si

ponedeljek, 22. julij 2019

Bolniškega lista vam ne bo več treba nositi v službo


Ob nastopu bolniške odsotnosti nam osebni zdravnik ob klicu ali obisku to odpre, ob koncu pa od njega dobimo potrdilo, ki ga je treba dati delodajalcu. Od prihodnjega leta bo postopek drugačen. 
 
Nov postopek gre v smer digitalizacije, kar pomeni, da se fizična oblika bolniškega lista počasi poslavlja. Začetek ni točno opredeljen, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pravijo, da bo to v začetku leta 2020. Prvega septembra bodo začeli pilotni projekt, novembra pa sledi nacionalna uvedba brez funkcionalnosti za delodajalce.

Nov sistem se bo imenoval eBOL, glavna sprememba pa je, da bo bolniška odsotnost zapisana elektronsko v zalednem sistemu, ne na sami kartici zdravstvenega zavarovanja.

"Novost bo prinesla poenostavitve postopkov in prihranke pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, osebnih zdravnikih, ki so pooblaščeni za izdajo 'zelenega' BOL, zavarovancih, delodajalcih, finančni upravi (Furs), Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in ZZZS, saj trenutna izdaja BOL v papirni obliki predstavlja administrativno oviro za vse naštete subjekte," razloge za nov sistem pojasnjujejo pri ZZZS.

Obisk zdravnika ne bo več nujen

ZZZS vsako leto nameni več sredstev za bolniške odsotnosti, daljše od 30 dni. Foto: Matej Povše Pomembna novost bo tudi ta, da po koncu bolniške ne bo več nujen obisk zdravnika. "Prav tako pričakujemo, da se bo s časom zmanjšalo število obiskov zavarovancev v ambulantah, saj jim zgolj zaradi pridobitve eBOL ne bo treba obiskati zdravnika, če bo ta ocenil, da pregled ob koncu bolniškega dopusta ni potreben," dodajajo pri ZZZS. Po njihovih podatkih so osebni zdravniki v lanskem letu izdali več kot 1,5 milijona obrazcev za bolniške odsotnosti. 
 
Delodajalec bo imel dostop do podatkov

Bolniškega lista tudi ne bo več treba dostaviti v službo, saj bo imel delodajalec prek spletnega portala dostop do bolniških listov. To bo veljalo tudi za samostojne zavezance, ki jim ne bo več treba obiskati Fursa zaradi izpolnitve zadnje strani bolniškega lista. 
 
Novost ne posega v pravico do začasne zadržanosti od dela oziroma v pravico do nadomestila plače v času takšne zadržanosti. Če je delavec odsoten več kot 30 dni, njegovo odsotnost presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS. Komisija delavcu izda odločbo, v kateri je poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila naveden tudi režim gibanja delavca v času odsotnosti.

Čeprav v Sloveniji upada število kratkotrajnih bolniških odsotnosti, ki jih krijejo delodajalci, pa se na drugi strani skokovito povečuje število dolgih bolniških odsotnosti, ki jih mora pokriti ZZZS.

Plačilo bolniške odsotnosti do 30 dni gre v breme delodajalca, nad 30 dnevi pa v breme ZZZS. Vsakemu zaposlenemu pripada tudi nadomestilo plače za bolniško odsotnost, višina nadomestila pa je odvisna od trajanja bolniške odsotnosti. 
 
Bolniške odsotnosti vse bolj bremenijo zavarovalnico

Račun za bolniške odsotnosti vse bolj bremeni blagajno ZZZS. V desetih letih se je številka skoraj podvojila. Če je ZZZS leta 2008 za bolniške odsotnosti, daljše od 30 dni, namenil 201 milijon evrov, je bil lani račun visok skoraj 348 milijonov evrov, v letošnjem letu pa pričakujejo skok na 381,6 milijona evrov. 
 
Vir: www.siol.net

četrtek, 18. julij 2019

Kako voditi svoje podjetje, medtem ko ste na dopustu – napotki za oddih brez stresa

Čas za dopust ni le potreba zaposlenih – tudi lastniki podjetij si zaslužijo oddih. Dopust je lahko bistvenega pomena za odpravljanje stresa, preživljanje zelo potrebnega časa s svojo družino in osvežitev uma z novimi idejami. Obstaja veliko razlogov, da si vzamete dopust, toda iskanje časa, ko si ga dejansko lahko vzamete, je druga zgodba. 
 
 
Za številne lastnike malih podjetij velja, da tudi med dopustom preverjajo poslovanje svojega podjetja. Na srečo tehnologija danes omogoča, da to lahko počnete tudi na daljavo. A ker to ni bistvo vašega dopusta, si oglejte, katere korake morate sprejeti kot lastnik podjetja, da se pripravite na dopust in si zagotovite, da boste kar najbolje izkoristili svoj prosti čas.

Možnosti za upravljanje podjetja, ko ste odsotni


Obstaja veliko razlogov, zakaj lahko lastnik malega podjetja okleva, preden odide na dopust. Morda nimate veliko zaposlenih, zato bi zapustitev podjetja pomenila manj dela. Morda ne zaupate, da bi vas v vaši odsotnosti lahko kdo nadomeščal. Vas skrbi, da bo delo zastalo, ko vas ne bo?

Torej, kaj morate storiti, da se prepričate, da si lahko vzamete dopust? Za tipičnega lastnika malega podjetja obstaja nekaj možnosti, odvisno od vaše dejavnosti, velikosti vašega podjetja, števila delavcev, ki jih zaposlujete, in koliko časa načrtujete dopust. 
 
Poslovanje na daljavo

Zahvaljujoč sodobni tehnologiji lahko vaše poslovanje vzamete s seboj na pot. Vendar pa bo to otežilo ravnovesje med dopustom in delovnim časom, zato morate vse v podjetju seznaniti z vašo razpoložljivostjo in ustvariti določen urnik dela, ki ne bo oviral vaše sprostitve ali čas za družino.
 
Prenos osnovnih nalog na vodje ali zaupanja vredne zaposlene.

Za lastnike podjetij, ki že imajo upravljavsko strukturo, je to preprosta rešitev. Bodisi izberite obstoječe zaposlene ali promovirajte nekoga, ki mu zaupate, da vas nadomešča v vaši odsotnosti. V vašem imenu lahko poskrbi za vsakodnevne delovne naloge in vas redno obvešča o tem, kako posluje.

Priprava strank na vašo odsotnost

Ko se odločite za dopust, boste morali začeti pripravljati svoje podjetje na odsotnost. Za začetek boste morda morali obvestiti odmevne stranke ali partnerje, da boste izven pisarne. Na ta način bodo vedeli, na koga se lahko obrnejo, če potrebujejo pomoč, ali kdaj lahko pričakujejo vaš odgovor.

Podobno pa lahko po dopustu tudi sebi namenite najprej nekaj dni neuradnega dela, kot blažilnik, ki vam lahko pomaga, da nadoknadite delo, ki ste ga zamudili in se po vrnitvi počutite manj obremenjeni.

Priprava zaposlenih in prenos nalog

Če imate močne uslužbence, boste morda želeli naloge razdeliti na ljudi, ki so najbolj usposobljeni, da jih opravijo, dokler ste odsotni. Prepričajte se, da ljudje v različnih oddelkih vedo, kako stopiti v stik in ugotoviti, kdo je odgovoren za kaj.

Prav tako pripravite seznam stikov za nujne primere za vaše zaposlene ali vašega namestnika. To lahko vključuje vzdrževanje zgradb ali tehnično osebje, tako da lahko delavci za te težave pokličejo prave ljudi. To jim bo prihranilo telefonski klic namenjen vam in manj verjetno boste prekinili svoj dopust.

Nazadnje, če želite vseeno biti na tekočem z dogajanjem v podjetju, ustvarite seznam poslovnih operacij, za katere želite, da vas o njih obveščajo, ko ste odsotni. To so na primer cilji prodaje, težave s spletnimi mesti ali podobno. Da bi se izognili več e-poštnim sporočilom na dan, prosite zaposlene, da pošljejo samo en e-mail dnevno, ki vsebuje vse informacije, ki jih potrebujete.

Določite pravila za osebni dopust in se jih držite

Sedaj je čas, da razmislite, kako želite svoj dopust preživeti. Če lahko, si postavite eno uro na dan za delo – na primer, 30 minut zjutraj, medtem ko se vsi pripravljajo na dan in 30 minut ponoči. Bodite strogi do sebe in ne poskušajte preverjati svojih e-poštnih sporočil medtem, ko uživate v znamenitostih.

Lastniki podjetij si zaslužijo počitnice prav tako kot njihovi zaposleni. Če ste odlašali s potovanjem, ker vas skrbi vaše podjetje, je zdaj morda čas, da sprejmete ukrepe, ki jih potrebujete za pripravo svojega podjetja na odsotnost. Poletje je tu, tako da ne glede na to, ali želite preživeti dopust doma ali videti svet, je to odlična sezona za oživitev vaše duše z zelo potrebnim počitkom.
 
Vir: www.unijaxs.com

ponedeljek, 15. julij 2019

Zaščitene kategorije delavcev – kdo so?

Določene kategorije delavcev potrebujejo posebno varstvo, saj so zaradi določenih okoliščin bolj ranljivi. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v posebnem poglavju obravnava zaščitene kategorije delavcev.

Med zaščitene kategorije delavcev ZDR-1 v posebnem poglavju našteva:
  • ženske (izključno glede opravljanja podzemnih del v rudnikih)
  • nosečnice in starši
  • delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti
  • invalidi
  • starejši delavci 
 
Varstvo žensk
Zakon ureja prepoved opravljanja podzemnih del in določa, da delavke ne smejo opravljati podzemnih del v rudnikih. Le v izjemnih primerih, ki so taksativno našteti v ZDR-1, je določeno, da lahko ženske opravljajo tudi ta dela (npr. vodilne osebe, osebe zaposlene v zdravstvenih in socialnih službah).

Varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva
Zakon določa, da delodajalec v času trajanja delovnega razmerja (enako pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi) ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke. Posebno varstvo med nosečnostjo in starševstvom je zagotovljeno tudi v zvezi z nočnim delom in nadurnim delom. Zakon določa, da delavec, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Zakon zagotavlja pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta. 
 
Varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti:
Zakon taksativno našteva dela, ki se ne smejo naložiti delavcu, ki še ni dopolnil 18 let:
  • ne sme se jim naložiti nadurnega dela;
  • prepoved opravljanja nočnega dela;
  • ima pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni.
 
Varstvo invalidov
Zagotovljeno je varstvo tako delovnih invalidov kot tudi invalidov, ki nimajo statusa delovnega invalida. Delovnemu invalidu se na podlagi preostale delovne zmožnosti zagotavlja pravice iz invalidskega zavarovanja. ZDR-1 še v ostalih določbah ureja varstvo invalidov (odklonitev napotitve v tujino zaradi invalidnosti, trajanja letnega dopusta, prepoved diskriminacije,…).

Varstvo starejših delavcev
Starejši dečavci so delavci, ki so dopolnili 55 let. Tak delavec ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če se delno upokoji. Starejšemu delavcu delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.

Zgoraj navedene zaščitene kategorije delavcev so predvsem zaščitene v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s temi pravicami delavcev je podrobneje pojasnjeno v določbah glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

Poleg ZDR-1 pa to kategorijo delavcev definira tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Ta zakon določa, da mora delodajalec posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo.
 
Vir: www.data.si

četrtek, 11. julij 2019

Nepravočasno izplačilo regresa

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres. Regres za letni dopust se izplača najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu. Regres v višini 886,63 evra dobil vsak, saj je to najnižji regres, enak minimalni plači. 
Kaj lahko storite, če vam delodajalec ne izplača regresa pravočasno?

Če regres ni izplačan, morda to še ni dokončno. Regres za letni dopust je lahko po 1. 7. 2019 izplačan le, če sta v vašem podjetju izpolnjena dva pogoja:
  • delodajalec se znajde v resnih likvidnostnih težavah in
  • kasnejšo izplačilo regresa omogoča kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca.
Za poznejše izplačilo morata biti torej hkrati izpolnjena oba navedena pogoja. Tudi v primeru nelikvidnosti mora biti regres torej izplačan, in sicer najpozneje do 1. novembra.

Kot primer navajamo določbe Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije glede izplačila regresa določa, da se v primeru nelikvidnosti delodajalca regres za letni dopust izplača najkasneje do 1. novembra v tekočem koledarskem letu. Delodajalec lahko izplača del regresa v nedenarni obliki. V primeru, da izplača del regresa v nedenarni obliki znaša regres za letni dopust od 1. 1. 2019 dalje 970 EUR, od tega mora delodajalec izplačati v denarju najmanj 55 % tega zneska. V primeru izplačila dela regresa v nedenarni obliki, je delodajalec dolžan ta del regresa zagotoviti v obliki, s katero je delavcu omogočen nakup širokega nabora izdelkov, ki jih potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb, le-ta pa mora biti po vrednosti enakovredna denarni obliki.

Če regres ni izplačan, vam svetujemo, da pri delodajalcu preverite, zakaj do izplačila ni prišlo ter kdaj vam namerava regres za letni dopust izplačati.

Če tudi po tem ne pride do izplačila, vam svetujemo, da od delodajalca pisno zahtevate izplačilo regresa. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč pravi, da če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic, kot je denimo obveznost do izplačila regresa, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec svoje obveznosti izpolni.

Delodajalec mora v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca regres izplačati.
 
Vir: www.data.si

ponedeljek, 08. julij 2019

Izredno ugodni mikrokrediti na voljo tudi za obmejna problemska območja


Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS) je 31. 5. 2019, v Uradnem listu RS št. 35/2019 in na spletni strani SPS, objavil dopolnitev razpisa P7R 2018, kateri je bil prvotno objavljen 28.12.2018 v Uradnem listu RS št. 84/2018. To pomeni, da bodo lahko do ugodnih mikrokreditov SPSa v sklopu razpisa P7R 2018, ki je namenjen mikrofinanciranju podjetij na problemskih območij, pod enakimi pogoji dostopala tudi mikro, mala in srednje velika podjetja locirana na OBMEJNIH PROBLEMSKIH OBMOČJIH.

JAVNI RAZPIS P7R 2018 najdete tukaj.

Prav tako kot podjetja iz problemskih območij imajo možnost ugoden mikrokredit direktno (brez posrednikov) na SPS-u v višini od 5.000 do 25.000 EUR za materialne, nematerialne investicije in obratna sredstva, po novem najeti tudi podjetja iz OBMEJNIH PROBLEMSKIH OBMOČIJ. 


Postopek pridobitve mikrokredita je HITER in ENOSTAVEN, hkrati pa je za kreditojemalca IZREDNO UGODEN, ugodnosti so še posebej izrazite v:
  • nižjih zahtevah po zavarovanju
  • nižji obrestni meri (pogodbena fiksna letna obrestna mera 1,1 % je enaka efektivni obrestni mer
  • ročnosti kredita do 60 mesecev
  • možnosti koriščenja moratorija do 6 mesecev
  • kredit lahko krije do največ 85 % vrednosti upravičenih stroškov projekta, a največ 25.000 EUR
  • stroški kredita se ne zaračunavajo

Do mikrokredita so upravičena mikro, mala in srednje velika podjetja:

  • ki imajo sedež podjetja ali obrata na problemskem ali obmejnem problemskem območju vsaj zadnjih 6 mesecev
  • ki se soočajo s težavami pri pridobivanju svežih finančnih virov in se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo na problemskem ali obmejnem območju
  • ki so organizirana kot gospodarske družbe, zadruge z omejeno odgovornostjo, samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe ali zadruge z omejeno odgovornostjo s statusom socialnega podjetja v skladu z Zakonom o socialnem podjetništvu

Na razpis se je mogoče prijaviti v več rokih, najkasneje pa do 01.10.2019.


Skupno razpisanih okoli 13,8 mio EUR sredstev v okviru razpisa P7R 2018, ki vključuje tako problemska in obmejna problemska območja, zadostuje za podporo okoli 440 mikro, malih in srednje velikih podjetij, katerim želi SPS neposredno zagotoviti ugodne vire financiranja za tekoče poslovanje in investicijska vlaganja, kar bo omogočilo hitrejši razvoj in nadaljnjo rast MSP-jev na enem izmed problemskih območij.

Poleg zagotavljanja ugodnih finančnih virov za podjetja iz problemskih in obmejnih problemskih območij, je cilj ukrepa tudi ohraniti delovna mesta v tovrstnih območjih oz. spodbuditi nastanek novih delovnih mest, kar bi zmanjšalo razvojni zaostanek občin v posameznih regijah in spodbudilo konkurenčnost gospodarstva tudi v tovrstnih območjih.

Vir: Javni Sklad Republike Slovenije za podjetništvo in GZS

četrtek, 04. julij 2019

7 osnovnih pravil za ravnanje s plačilno kartico


Plačevanje s plačilno kartico je izjemno preprosto in zelo priročno – a ker so kartice v uporabi že toliko časa, včasih pozabimo na tista čisto osnovna pravila, za katere je dobro, da jih pozna prav vsak uporabnik plačilne kartice.

Plačilne kartice omogočajo mnogo storitev. Z njimi lahko izvajate plačila na obroke, jih uporabljate za spletne nakupe ali pa premišljeno izkoriščate limit na njih. Vseeno pa je dobro, da natančno poznate tudi povsem osnovne storitve in predvsem varnostne ukrepe, npr. o vaši osebni identifikacijski številki (PIN).

1. Uporaba številke PIN ni vedno nujna
Boste pri plačilu s plačilno kartico doma ali v tujini morali vedno uporabiti številko PIN? Ne. Nekoč ste lahko naleteli na prodajno mesto, ki še ni imelo prave tehnologije, zato je bil potreben vaš podpis. Dandanes pa boste uporabniki, ki imate brezstično plačilno kartico, kartico le prislonili k terminalu, vnos številke PIN pa pri nakupih pod določeno vrednostjo ne bo potreben. V Sloveniji je ta vrednost 15 €, v tujini pa je lahko tudi višja ali nižja. Če ste v enem dnevu že opravili več manjših nakupov, se vam kljub temu tudi pri nakupu pod 15 € lahko zgodi, da boste morali vtipkati PIN. To je zaradi varnosti vaše kartice.
Na bankomatu brez številke PIN ne gre!
Ne glede na to, ali uporabljate klasičen ali nov brezstični bankomat, brez številke PIN ne bo šlo. Pri tem seveda ne gre pozabiti na varnostne ukrepe, med katerimi je prikrivanje tipkovnice, ko tipkate svojo številko PIN, gotovo med najpomembnejšimi. Pred uporabo bankomata bodite tudi pozorni, če v njegovi bližini opazite kaj ali koga sumljivega – v takem primeru se uporabi raje odpovejte. Mit, da bo vzvratno odtipkan PIN poklical policijo, je namreč točno to – le mit!


2. S tremi zaporednimi napakami pri vnosu PIN-a, kartica še ni izgubljena
Kaj narediti, če ste v trgovini ali restavraciji trikrat vtipkali napačno številko PIN? Predvsem ohranite mirne živce. Kartica se je sicer blokirala, a če jo imate, za plačilo lahko uporabite drugo NLB Plačilno kartico. Nato v miru premislite, kakšna je vaša številka PIN (morda ste jo pravkar menjali). Ko jo boste vedeli, se odpravite na NLB Bankomat. Če bo številka, ki jo boste tam vtipkali, pravilna in boste opravili na primer vpogled v stanje ali dvignili gotovino, bo blokada kartice sproščena in spet jo boste lahko uporabljali.

3. Kako rešiti težavo pozabljenega PIN-a?

Če se številke PIN ne morete spomniti na prodajnem mestu ali bankomatu, uporabite katero koli drugo NLB Plačilno kartico, ki jo še imate pri sebi. Da se izognete tovrstnim nevšečnostim v tujini, vam svetujemo, da se na pot odpravite z dvema NLB Plačilnima karticama z odloženim plačilom.
Če ste obstoječo številko PIN za NLB Plačilno kartico dokončno pozabili, lahko v NLB Poslovalnici naročite novo.


4. Številko PIN je mogoče zamenjati
Če si ne morete zapomniti svoje številke PIN, si jo na bankomatu spremenite v drugo, ki si jo boste lažje zapomnili. Številko si lahko brezplačno zamenjate tako za kartico osebnega računa kot tudi za Mastercard in Visa kartico. Priporočamo pa, da se izogibate isti številki PIN za vse svoje kartice.
Ne pozabite: Ko izbirate številko PIN, ki si jo boste lažje zapomnili, izberite takšno, ki je vam enostavna, drugi pa je ne morejo hitro uganiti. Številka PIN, tako kot ostala gesla, naj ne bo sestavljena iz enakih cifer (npr. 7777), predvidljivih zaporedji (npr. 0123), vašega rojstnega dneva, letnice rojstva ipd.


5. Plačilno kartico morate vedno podpisati

NLB Plačilne kartice so mednarodno priznane plačilne kartice in brez podpisa na hrbtni strani niso veljavne. Podpis na hrbtni strani je potreben, tudi če naletite na prodajno mesto, kjer še ne podpirajo čipne tehnologije, kar pomeni, da boste pristnost nekaterih nakupov še vedno potrjevali s podpisom potrdila o nakupu.


6. Pri spletnih nakupih ne vpisujte številke PIN

Pri spletnih nakupih in nakupih prek katalogov ne smejo zahtevati vnosa vaše kartične številke PIN v nobenem pojavnem oknu na spletnem prodajnem mestu. Če se to zgodi, svetujemo, da nemudoma zapustite spletno mesto, saj obstaja sum poskusa goljufije.


7. Svojo številko PIN morate varovati
Če opazite ali sumite, da nepooblaščena oseba pozna vašo številko PIN, zaradi varnosti takoj pokličite izdajatelja kartice.

Vir: www.nlb.si

torek, 02. julij 2019

Kdo je davčni rezident?

Rezidentski status posameznikov in pravnih oseb (rezident / nerezident) vpliva na njihove davčne obveznosti v Republiki Sloveniji. Kdor je davčni rezident Slovenije, je tako zavezan za plačilo davkov v Sloveniji. To velja tako za davke od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, kot tudi tistih, ki imajo vir izven Slovenije.
 
 
 
Katere fizične osebe se štejejo za davčne rezidente Republike Slovenije, določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) pa določa, katere pravne osebe se štejejo za davčne rezidente Republike Slovenije.


Davčni rezidenti – fizične osebe 
 
Za davčne rezidente Republike Slovenije se v določenem času v davčnem letu šteje oseba, ki:
  • ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji,
  • biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji ali stalnem predstavništvu Slovenije pri EU ali stalnem predstavništvu pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali pa je zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
  • je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:
    •  v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji ali stalnem predstavništvu Slovenije pri EU ali stalnem predstavništvu pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa;
    • kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;
    • kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem investicijskem skladu, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebiva s to osebo;
  • je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu;
  • ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali
  • je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

Da ima fizična oseba status davčnega rezidenta Slovenije je dovolj že, da izpolnjuje enega izmed navedenih kriterijev.

Davčni rezidenti – pravne osebe

Zavezanec za davek po ZDDPO-2 je pravna oseba domačega in tujega prava, pa tudi družba oziroma združenje oseb (vključno z družbo civilnega prava) po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti in ni zavezanec po zakonu, ki ureja dohodnino.

Pri tem se za davčnega rezidenta republike Slovenije šteje zavezanec, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
 
  • ima sedež v Sloveniji,
  • ima kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.
Obseg davčne obveznosti rezidentov in nerezidentov

Davčni rezidenti Republike Slovenije so v Sloveniji zavezani za plačilo davka od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, kot tudi od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije.

Davčni nerezidenti pa so zavezanci za plačilo davka v Sloveniji le od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.
 
Vir: www.data.si