ponedeljek, 28. oktober 2019

Sistematizacija delovnih mest - je obvezna?

Sistemizacija delovnih mest pomeni natančno opredelitev pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za posamezno vrsto delo. V praksi delodajalci to naredijo v internem splošnem aktu, ki ga imenujejo sistemizacija delovnih mest. 

Sistemizacija delovnih mest ni obvezna za vse delodajalce. Obvezna je le  za delodajalce, ki imajo več kot 10 zaposlenih. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) namreč določa, da je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela, vendar pa ta obveznost ne velja za manjše delodajalce. Manjši delodajalec je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev. 

Sistemizacija delovnih mest in njena objava
Sistemizacija delovnih mest mora biti pri delodajalcu objavljena na način, da lahko do nje dostopajo vsi zaposleni in da jo lahko nemoteno pregledujejo. Delodajalec mora tako vse zaposlene obvestiti o sprejeti sistemizaciji delovnih mest ter vsem zaposlenim omogočiti nemoten dostop do nje.
 
Vsebina sistemizacije delovnih mest

Pri sistemizaciji delovnih mest morajo biti delodajalci zelo natančni. Že vnaprej morajo dobro razmisliti, katera delovna mesta bodo imeli v podjetju, kakšne pogoje bodo postavili za njihovo zapolnitev, kakšne so delovne naloge posameznega delovnega mesta ter kakšne prejemke bo imel delavec, zaposlen na posameznem delovnem mestu. Opozoriti je treba tudi na možnost, ki jo daje ZDR-1, da se pogoji za zaposlitev ne določajo za posamezno delovno mesto, temveč lahko tudi za posamezno vrsto del.

Sistemizacija delovnih mest je nato vodilo pri zaposlovanju novih kadrov in pri prerazporejanju že obstoječih delavcev na druga delovna mesta. Seveda se lahko tudi sistemizacija delovnih mest spreminja in prilagaja delovnemu procesu delodajalca. Vendar je treba o vsaki spremembi obvestiti vse zaposlene in vsako spremembo akta objaviti na način kot prvi akt.
 
Vir: www.data.si

četrtek, 24. oktober 2019

Odlog plačila: kdaj lahko podjetnik zaprosi zanj?

Podjetnik oziroma oseba z dejavnostjo lahko zaprosi za obročno plačilo ali za odlog plačila davka, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, če ga zaradi hujše gospodarske škode ne zmore plačati.

Obročno odplačevanje ali odlog plačila davka sta možnosti, do katere so upravičene tako pravne osebe kot tudi samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.

Davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če:
  • osebam z dejavnostjo grozi hujša gospodarska škoda in
  • bi odlog oziroma obročno plačilo davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. 
 

Definicija hujše gospodarske škode

Osebam z dejavnostjo grozi hujša gospodarska škoda, če so trajneje nelikvidne ali so izgubile sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogle vplivati. Osebe z dejavnostjo so trajneje nelikvidne, če niso sposobne pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjujejo pogojev za začetek enega izmed insolvenčnih postopkov. Odlog ali obročno plačilo davka se jim lahko dovoli tudi, če še niso trajneje nelikvidne, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želijo odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo. 

Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov

Šteje se, da so osebe z dejavnostjo izgubile sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogle vplivati, kadar je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala zaradi naslednjih primerov:
  • začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njihovih ključnih poslovnih partnerjih,
  • ukrepov tuje države, na trgu katere osebe z dejavnostjo ustvarjajo prihodke, zaradi katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti,
  • dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni,
  • neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če izkažejo, da po sodni poti uveljavljajo terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku,
  • izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarjajo večino prihodkov,
  • naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.

Obrazec, s katerim podjetnik zaprosi za obročno plačilo ali za odlog plačila davka, je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS. Osebe z dejavnostjo morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo kriterije za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila davka. To so naslednje listine:
  • bilanca stanja,
  • izkaz poslovnega izida,
  • izpiske o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali vezanih sredstvih pri bankah v tujini za obdobje šestih mesecev pred vložitvijo vloge,
  • izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti,
  • predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja, če se v vlogi sklicujejo na plačilno nedisciplino poslovnih partnerjev,
  • potrdilo o zdravstvenem stanju, kadar je finančna stiska posledica zdravstvenih težav.
Kdaj odlog plačila ni dovoljen?

Davčni organ ne more odobriti odloga oz. obročnega plačila za naslednje obveznosti:
  • akontacije davka,
  • davčni odtegljaj,
  • prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • prispevke za zdravstveno zavarovanje;
  • obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti (terjatve sodišč, upravnih enot, občin itd.),
  • globe in stroške postopka o prekršku,
  • obveznosti, na katere učinkuje postopek zaradi insolventnosti.
Vir: www.data.si

ponedeljek, 21. oktober 2019

Odpravnine delavcem - kdaj jih moramo izplačati?

Odpravnine delavcem – pogosto razlog spora ob prenehanju delovnega razmerja. Razlog za spore je v največji meri v slabem poznavanju zakonodaje na strani delavcev, pa tudi na strani delodajalcev. Tako so pričakovanja delavcev glede odpravnin pogosto v neskladju z njihovimi dejanskimi pravicami. 
 
 
Odpravnine delavcem – koliko različnih vrst obstaja?

Odpravnine delavcem se izplačujejo ob različnih načinih prenehanja delovnega razmerja. Tako poznamo odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi delavcu iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Odpravnina pripada delavcu tudi ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, razen za določene izjeme, kot je npr. iztek pogodbe o zaposlitvi zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca ali za opravljanje javnih del. Do odpravnine so upravičeni tudi delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave. Odpravnina pripada tudi delavcu, ki svojemu delodajalcu poda veljavno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pozabiti pa seveda ne smemo tudi na odpravnino ob upokojitvi.
Vse naštete vrste odpravnin so opredeljene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). 

Odpravnine delavcem – kdaj morajo biti izplačane?

Pogosto vprašanje in tudi kamen spotike med delavci in delodajalci, je vprašanje, kdaj morajo biti odpravnine delavcem izplačane. ZDR-1 v šestem odstavku 108. člena določa, da mora biti odpravnina izplačana delavcu ob prenehanju delovnega razmerja, če ni s kolektivno pogodbo določeno drugače. Navedeno določilo glede odpravnine delavcem se nanaša na odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Glede izplačila odpravnine delavcem ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa ZDR-1 ne vsebuje posebne določbe. Enako velja tudi za izplačilo odpravnine ob izredni odpovedi delavca in izplačilo odpravnine ob upokojitvi. Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da gre pri odpravnini za terjatev delavca do delodajalca, ki je vezana na delovno razmerje. Zato je odpravnino potrebno izplačati ob prenehanju delovnega razmerja. Zamuda delodajalca tako nastopi že prvi naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja.
 
Vir: www.datalab.si

četrtek, 17. oktober 2019

Zavarovanje odgovornosti v podjetju

Zavarovanje odgovornosti v podjetju je namenjeno kritju škode zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb. Gre za škodo, ki nastane zaradi nepričakovanih in nenadnih dogodkov pri izvrševanju dejavnosti podjetja, za katero je odgovorno podjetje. Škodo lahko utrpijo tretje osebe (telesne poškodbe, okvara zdravja ali smrt), lahko pa tudi nastane na premoženju tretjih oseb (uničenje, poškodba).
 
 
Predvsem podjetja, ki se na trgu na novo ustanavljajo in so najbolj ranljiva v primeru škodnih dogodkov, si morajo zagotoviti svoj obstoj z zavarovanjem splošne odškodninske odgovornosti. Vsaka odškodnina za podjetje predstavlja veliko finančno obremenitev. V kolikor podjetje ni zavarovano, so odškodninski zahtevki npr. za telesne poškodbe lahko zelo visoki. Glede na to, da je kar nekaj domačih in tujih zavarovalnic, ki nudijo na tem področju zavarovanje, se je dobro pozanimati, o zavarovalnih kritjih, ki jih le-te ponujajo.

Obligacijski zakonik določa, da se z zavarovalno pogodbo zavarovanec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo. Zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu odškodnino. Z zavarovalno pogodbo je tako zavarovana škoda, ki jo zavarovanec (podjetje) povzroči tretjim. Zavarovalnica s plačilom odškodnine tretjim vstopi v položaj zavarovanca.

Zavarovalnice ponujajo različne vrste zavarovanj glede odškodninske odgovornosti podjetja. Določene dejavnosti morajo nujno imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti, zato je potrebno ločiti med: 
 
1. zavarovanjem splošne odgovornosti:
namenjeno kritju škode zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb. 
 
2. zavarovanjem proizvajalčeve odgovornosti: jamči zavarovancu kritje stroškov civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretja oseba uveljavi proti njemu zaradi nesreče, do katere je prišlo zaradi nepravilnega delovanja ali okvare izdelka. 
 
3. zavarovanjem poklicne odgovornosti:
kadar gre za napačno ravnanje pri opravljanju poklica, določene poklicne kvalifikacije zahtevajo zavarovanje odgovornosti, kot npr. odvetniki, notarji, zdravniki, revizorji, nadzorniki, nepremičninski posredniki, ipd. gre za zakonsko obvezna zavarovanja, v takih primerih zakon predpisuje višino minimalne zavarovalne vsote in obseg zavarovalnega kritja.

Naj bo zavarovanje odgovornosti v podjetju ena izmed vaših prioritet za odgovorno poslovanje podjetja. Priporočamo vam, če tega še nimate urejenega, da za to čim prej poskrbite.
 
Vir: www.datalab.si

ponedeljek, 14. oktober 2019

Izobraževanje delavcev - ali je potrebno skleniti pogodbo?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 170. členu opredeljuje izobraževanje delavcev. Zakon določa, da ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa. Namen izobraževanja je v:
  • ohranitvi sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi,
  • širitvi sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi,
  • ohranitvi zaposlitve delavca pri delodajalcu ter
  • povečanja delavčeve zaposljivosti.
Dolžnost delodajalca je, da zagotovi izobraževanje delavcu če:
  • tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali
  • če se je možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga.
 
 
Zakon predvideva, da delavec in delodajalec medsebojna razmerja iz naslova izobraževanja dogovorita s posebno pogodbo o izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo. Zakon ne določa sestavin pogodbe o izobraževanju, je pa bistveno, da vsebuje sestavine glede: obsega delovnega časa, nadomestila plače, dopusta za izobraževanje, šolnine. Prav tako tudi ne določa obličnosti pogodbe, tako da se lahko pogodbeni stranki ustno dogovorita glede medsebojnih razmerij. Priporočljivo pa je, da skleneta pogodbo o izobraževanju, ter si prihranita marsikatero neprijetnost v zvezi z razlaganjem tega, kaj sta se v resnici dogovorila. Predvsem je bistveno, da se delavec in delodajalec dogovorita v pogodbi o izobraževanju glede:
  • trajanja izobraževanja,
  • poteka izobraževanja,
  • o pravicah pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem.
Vsekakor pa je pomembno, da se s pogodbo o izobraževanju poleg bistvenih sestavin dogovorita tudi glede:
  • tega, v čigavem interesu je izobraževanje (delodajalca, delavca ali obeh strank),
  • pravice do odsotnosti z dela zaradi študija,
  • število plačanih in neplačanih odsotnosti z dela zaradi opravljanja izpitnih in drugih obveznosti iz izobraževanja (npr. plačilo je potrebno v primeru, če se izobražuje delavec v interesu delodajalca),
  • plačilo stroškov izobraževanja (prevoz, šolnina, stroški prehrane, literature,…),
  • roka, do katerega mora delavec končati izobraževanje,
  • povračilo stroškov izobraževanja, če delavec uspešno ne zaključi izobraževanja,
  • ali ima delavec do delodajalca kakšne obveznosti po končanju izobraževanja (na primer ali mora pri istem delodajalcu ostati še določen čas v delovnem razmerju),
  • odstopa delodajalca od pogodbe o izobraževanju, ipd.
Ne glede na to, ali znanja pridobiva delavec v lastnem interesu ali v interesu delodajalca, prinaša koristi za obe strani. Lahko rečemo, da prinaša izobraževanje dodano vrednost tako za delodajalca kot za delavca.
 
Vir: www.datalab.si

četrtek, 10. oktober 2019

6 nasvetov za uspeh malih podjetij s pomočjo socialnih medijev

Družabne medije morda uporabljate samo za osebne namene, vendar če tega ne uporabljate za svoje majhno podjetje, morda zamujate veliko priložnost. Obstaja nešteto razlogov za sprejemanje socialnih medijev kot orodja, ki vam bo pomagalo doseči poslovne cilje.
 
Zastavite si cilje in poiščite pravo platformo
Socialni mediji potrebujejo čas in trud, zato je pomembno, da ne poskušate vsega naenkrat. Bolje je, da za začetek izberete eno ali dve socialni platformi in jih dodobra uredite.

Bodite svoj (poslovni) jaz
Ko uvajate svoj nov ali osvežen načrt socialnih medijev, ne pozabite, da imate nadzor nad nastavitvijo tona svojih profilov in kako predstavljajo vaše podjetje. Socialna omrežja ponujajo priložnost, da predstavite osebnost in glas vašega podjetja na svetovni platformi. Ne pozabite, da komunicirate na način, kot bi ga vodili osebno z obstoječimi in potencialnimi strankami: bodite odzivni, angažirani in zvesti svojemu podjetju!

Kakovost nad količino
Glede na različne raziskave, preko 70% ljudi pravi, da objave podjetij, ki jim sledijo, vplivajo na njihove odločitve. Pomembno je ostati aktiven, vendar se zaradi tega ne zatekajte v brezmejno objavljanje. Vsebina, ki jo delite, mora svojim sledilcem na neki način dodati vrednost, biti informativna, koristna ali zabavna.
Meritve so najboljši način za oceno, kako privlačna je vaša vsebina. Če ne uporabljate zunanjega orodja za upravljanje družbenih medijev, ne skrbite, vse družbene platforme prikazujejo statistiko uspešnosti vsebine s pomočjo analitičnih nadzornih plošč za podjetja. S pomočjo teh nadzornih plošč lahko ocenite, katere objave so uspešne in vidite, kaj deluje in kaj ne. Od tam lahko optimizirate svoje taktike družbenih medijev.

Bodite vizualno privlačni

Uporabniki družabnih medijev so vsakodnevno preplavljeni z informacijami in vsebino, zato je pomembno, da delite vizualno privlačno vsebino kadar koli lahko, saj tako pritegne pozornost uporabnikov. Na primer, število ogledov videoposnetkov na Facebooku se konstantno povečuje, prav tako so Instagram vsebine prešle na Instagram stories in Instagram TV.

Sledite trendov
Ne glede na to, ali ste šele začeli, ali je vaš načrt družbenih medijev v polnem razmahu, spremljajte, kaj vaši konkurenti – predvsem vrhunski izvajalci – počnejo na družbenih medijih. Ali delijo videoposnetke, objave na blogu, fotografije ali vsebino tretjih oseb? Ali obstajajo določeni slogi objav, ki spodbujajo večji angažma kot drugi? Nato lahko določite priložnosti in preizkusite, kako jih lahko uporabite v svojem podjetju.

Ključno je biti dosleden in angažiran
Razmislite o tem, da vsak delovni dan določite 10 minut, da se prijavite v svoje profile, se odzovete na kakršne koli komentarje in vidite, kaj se dogaja na vašem profilu in v širšem svetu. Če želite videti pozitivne rezultate, morate biti predani, dosledni in potrpežljivi.

Razširite besedo (zlasti v živo)
Najpomembnejši izziv je pridobiti sledilce, zato je za spodbujanje rasti vredno narediti vse, kar lahko. Razmislite o dodajanju povezanih logotipov v glavo ali spodnjo stran vašega spletnega mesta in vključitev gumbov za skupno rabo družabnih omrežij za katero koli vsebino spletnega mesta. Še en hiter nasvet je, da svoje stranke in sodelavce seznanite z novimi družbenimi profili in jih spodbudite, da vam sledijo.
 
Vir: unijaxs.com

ponedeljek, 7. oktober 2019

Vsakodnevne navade varčnih ljudi

Varčnost je način življenja in preprosto pomeni finančno odgovornost. Ne gre za to, da bi se ves čas držali nazaj in bili obsedeni s popusti. Gre za osredotočanje na tisto, kar je za vas pomembno in na namerno porabo za te stvari. Na ta način vam varčnost omogoča, da živite življenje, ki ga želite živeti. 


1. Varčni ljudje niso poročeni z znamkami.
Nekateri ljudje zamenjujejo varčne ljudi za skopuhe. Resnica pa je, da obstaja velika razlika med obema. Skopuhi žrtvujejo kakovost na vsakem koraku. Varčni ljudje vedo, kdaj žrtvovati kakovost, in vedo, kdaj je bolje plačati več. 
V trgovini se mnogi kupci najprej obrnejo na blagovno znamko, s katero so seznanjeni. Varčni ljudje po navadi najprej izberejo generično blagovno znamko in jo preizkusijo. Generične blagovne znamke so glede sestavin večinma podobne znanim blagovnim znamkam in tudi cenejše.


2. Izogibajo se nakupovanju v užitek.
To ne pomeni, da se izognejo užitkom, kot je topla skodelica kave zjutraj. To pomeni, da ko iščejo te užitke, najdejo način, kako ujeti tisto, kar je prijetno, za čim manjši strošek.
Varčni ljudje so previdni ljudje. Obnašajo se na način, ki izraža zaskrbljenost, ali bodo imeli čez 10 ali 20 let dovolj denarja ali ne. Nevarčni ljudje se obremenjujejo le s tem, ali bodo imeli dovolj denarja v 10 ali 20 dneh.

3. Velikokrat si rečejo 'ne'.

Ljudje, uspešni pri varčnosti, so se naučili umetnosti discipline. Z drugimi besedami, naučili so se reči »ne«. V današnji družbi takojšnjega zadovoljstva je težko odpraviti navado, zato so se mnogi ljudje navadili, da sledijo svojim željam po takojšnjih nakupih.
Udobnost spletnega nakupovanja pomeni, da ne potrebujemo dodatnega časa, da bi se usedli v avto in se odpeljali do trgovine. Enako velja za restavracijske obroke. Te vam že večina restavracij dostavi na dom.
Varčni ljudje razmislijo, ali jim bo nakup približal njihove finančne cilje ali jih ob od teh le oddaljil. Razmislijo, ali bo nakup zagotovil trajno vrednost ali srečo.

4. Varčni ljudje načrtujejo vnaprej.
Nočejo živeti od plače do plače in imajo pred seboj vedno večjo sliko ko pride do odločanja. Svoje dolgoročne cilje imajo v ospredju, saj če se jih zavedajo, to pomeni, da obstaja manj skušnjav za porabo. Namesto da razmišljajo o tem, kaj potrebujejo ravno danes ali ta teden, varčni ljudje razmislijo o tem, kaj bodo potrebovali v naslednjem mesecu ali letu.
Narejen imajo seznam svojih kratkoročnih in dolgoročnih finančnih ciljev in spreminjajo svoj proračun, da te dosežejo.

5. Ne poskušajo biti v koraku z sosedi.
V današnji družbi je to lahko marsikomu težko. Varčni ljudje se ne primerjajo z drugimi, temveč razumejo, da imamo vsi različne finančne cilje. Poiščejo zadovoljstvo v tem, kar imajo, in ne v tem, kar mislijo, da potrebujejo. Ne kupujejo stvari, s katerimi bi navdušili ljudi.

6. Kupujejo na podlagi uporabnosti in zanesljivosti.
Običajno navdušijo druge s svojo osebnostjo in značajem, saj je to tisto, kar bo na koncu vzpostavilo trajne odnose. Namesto, da kupujejo stvari, ki bodo pritegnile pozornost in nekoga v trenutku navdušila, kupijo uporabne in zanesljive produkte za osebno uporabo.
 
Vir: www.lon.si

četrtek, 3. oktober 2019

Vas zanimajo nepovratna sredstva?

V letu 2019 za investicije podjetij javni razpisi, ki nudijo nepovratna sredstva in subvencije, namenjajo nekaj čez 300 mio EUR. Večina javnih razpisov in povabil je že odprtih, ostali pa nas še čakajo. Vas zanima za kakšne projekte je še letos možno dobiti nepovratna sredstva in subvencije? 


Nepovratna sredstva in subvencije do konca leta

Do konca leta 2019 pričakujemo poleg že objavljenih javnih razpisov še nov sveženj. Nudili bodo nepovratna sredstva oziroma subvencije v skupni vrednosti več kot 50 mio EUR. Nepovratna sredstva in subvencije bodo večinoma namenjena za MSP-je na področju spodbujanja konkurenčnosti podjetij, krepitev izvoza ter turizma. 

Nepovratna sredstva in subvencije, ki so že na voljo:


V marcu je bil odprt javni razpis Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) - P1 PLUS, ki MSP-jem glede na starost, dejavnost in razvojno usmerjenost nudi bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Obrestna mere se giblje od 0,65 do 1,15% (6-mesečni EURIBOR). Garancija Sklada znaša od 60-80%. Ročnost kredita je od 1,5 do 5 let za obratna sredstva oziroma 1,5 do 10 let za investicije. V letošnjem letu so bili sicer predvideni še 3 prijavni roki, vendar so bila sredstva predčasno porabljena.

SPS razpisuje tudi Mikrokredite na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo in na obmejnih problemskih območjih- P7R. Kredit v višini od 5.000 do 25.000 EUR, s fiksno obrestno mero 1,1% in ročnostjo do 60 mesecev je mogoče pridobiti tako za osnovna kakor tudi za obratna sredstva.

Pri SID banki so na voljo različni razvojno-spodbujevalni programi (posojilni skladi). Namenjeni so financiranju naložb (osnovna sredstva) in obratnih sredstev (material, trgovsko blago, stroški plač ipd.) tako za MSP kakor tudi za velika podjetja. Posebni posojilni skladi so namenjeni izključno investicijam na področju turizma, lesarstva ter raziskav in razvoja. Obrestna mera, ročnost ter moratorij se določi na podlagi bonitetne ocene in zavarovanja, ki ga ponudi prijavitelj. Na katerega koli izmed produktov SID banke se lahko prijavite kadarkoli, do zaprtja javnega razpisa.

Za investicije v lesarstvu je odprt razpis P4L 2019 – Spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov 2.0. Nepovratna sredstva so na voljo za upravičene stroške nakupa osnovnih sredstev (nova strojna oprema in stroji), storitev zunanjih izvajalcev (prevoz in montaža) in dela (plače). Razpis je namenjen izključno podjetjem s sedežem v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Nepovratna sredstva se dodelijo v višini do 45% upravičenih stroškov investicije oziroma od 250.000 do največ 2.500.000 EUR.
 
Vavčerski sistem

SPS je v letu 2019 uvedel nov produkt – vavčerski sistem. Slednji omogoča MSP-jem bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih krepijo svojo konkurenčnost in kompetence. MSP-ji lahko preko vavčerjev hitro in enostavno pridobijo nepovratna sredstva v višini 60% upravičenih stroškov oziroma najmanj 500 in največ 9.999 EUR za posamezni vavčer. Skupna višina vavčerjev (nepovratna sredstva), ki jih podjetje lahko koristi v enem letu je 30.000 EUR.

Eko sklad ima odprte različne pozive za ugodno financiranje investicij, ki zadevajo energetske sanacije. Slednji vključujejo različne ukrepe, ki omogočijo prihranke energije, kot na primer: izolacija sten, tal in stropa, zamenjava oken, vrat, načina ogrevanja, elektromotorjev, sistemov odpadne toplote ipd. Za investicije so namenjena nepovratna sredstva v višini do 20% upravičenih stroškov in subvencije obrestne mere (krediti) do 80% upravičenih stroškov.

Nepovratna sredstva za raziskave in razvoj

Na področju raziskav in razvoja je trenutno še vedno odprt javni razpis RRI 2. Podjetjem omogoča, da samostojno ali v konzorciju prejmejo nepovratna sredstva v višini od 100.000 do 300.000 EUR. Glavni namen je financiranje razvojnih projektov v fazi prototipov, katerih razvoj bo z razpisom hitreje zaključen. Končni rezultat je nov produkt, proces ali storitev. Nepovratna sredstva predstavljajo do 45% upravičenih stroškov projektov v trajanju do 2 let.

Kakor vsako leto je odprt tudi javni razpis EUREKA. Podjetja za razvoj novih produktov, storitev, procesov pridobijo nepovratna sredstva v višini do 100.000 EUR letno oziroma do 300.000 EUR v treh letih. Podjetja se morajo povezati vsaj z enim tujim partnerjem, ki se enako prijavi v svoji državi s skupnim projektom. Prijavitelja morata tako najkasneje po zaključku projekta rezultat le-tega spraviti na trg.

Javni razpis Spodbujanje procesnih izboljšav omogoča sofinanciranje stroškov svetovalnih storitev, ki jih podjetjem zagotovijo zunanji izvajalci v zvezi z uvajanjem izboljšav poslovnih procesov v podjetjih. Za upravičene stroške (stroški zunanjih izvajalcev) je mogoče pridobiti nepovratna sredstva v višini do največ 20.000 EUR oz. 50% sofinanciranje. 


Do 2022 je možno oddati prijavo na javne razpise in pozive SPIRIT Slovenija in pridobiti:

  • nepovratna sredstva v višini do 30.000 EUR (oziroma 70% sofinanciranje) za vzpostavitev in nadgradnjo elektronskega poslovanja s tujimi trgi. Upravičeni stroški obsegajo elektronsko izmenjavo med partnerji, digitalizacijo nastopov na sejmih, spletne strani za tuje trge, spletne trgovine, produktno-prodajne videe, krepitev kompetenc – usposabljanja, slednja je tudi obvezna aktivnost.
  • nepovratna sredstva v višini do 13.137 EUR za sofinanciranje individualnih nastopov na mednarodnih sejmih v tujini.
  • nepovratna sredstva v višini do 250.000 EUR (oziroma 50% sofinanciranje) za vzpostavitev partnerstva med 3 MSP-ji. Javni razpis »Spodbujanje partnerstev za učinkovitejši nastop na tujih trgih« podpira podjetja, ki želijo svoje poslovanje razširiti na tuje trge ali želijo širiti obstoječe dejavnosti na tujih trgih.
  • nepovratna sredstva v višini od 30.000 do 100.000 EUR oziroma do 75% sofinanciranje upravičenih stroškov po javnem razpisu Krepitev trženja blagovnih znamk na tujih trgih prek Showroomov.

Napovedana nepovratna sredstva in subvencije
 

Za mlada podjetja (MSP mlajša od 18 mesecev), ki imajo sedež na problemskem območju Pokolpja, občin Hrastnik, Radeče, Trbovlje ter obmejnih problemskih območjih, se jeseni 2019 pričakuje odprtje posebnega javnega razpisa. Za sofinanciranje zagona poslovanja bo mogoče pridobiti nepovratna sredstva oziroma subvencije v višini od 20.000 do 40.000 EUR.

Tudi za energetske sanacije v turizmu je napovedan javni razpis. Namen slednjega bo spodbujanje ukrepov za rabo obnovljivih virov energije ter zmanjšanje rabe energije in snovno učinkovitost. V kolikor ste MSP s področja turizma, s sedežem oziroma poslovno enoto na upravičenem območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija ter obmejnem problemskem območju Kohezijske regije Zahodna Slovenija, lahko pridobite do 70% sofinanciranje (nepovratna sredstva), vendar največ do 200.000 EUR.


Ponovno se napoveduje razpis Integralni turistični produkti. Nepovratna sredstva v višini do 200.000 EUR (70% sofinanciranje) bodo namenjena za spodbujanje marketinške aktivnosti za promocijo inovativnih integralnih turističnih produktov. S tem bodo izboljšani pogoji za lažji prodor na tuje trge ter s tem povečanje število nočitev tujih turistov v Slovenijo.


Namen javnega razpisa Digitalna transformacija podjetij bo spodbuditi podjetja k celostni digitalni transformaciji poslovnih procesov, izdelkov in storitev. Razpis prinaša novost, in sicer uvedbo funkcije informacijskega managerja. Upravičeni bodo stroški v strojno in programsko računalniško opremo. Nepovratna sredstva so predvidena v višini do 100.000 EUR na podjetje.


Vir: www.data.si