petek, 29. junij 2018

EUREKA 2018 – spodbude za inovacije z visokim potencialom

Ponovno se je odprla iniciativa EUREKA, v okviru katere lahko slovenska podjetja skupno počrpajo 6.458.247 EUR.
 
Kaj je iniciativa EUREKA?


EUREKA je iniciativa oz. program, ki se izvaja na ravni Evropske unije in nekaterih pridruženih članic. Namen programa je spodbuditi evropsko gospodarstvo, da bi bilo bolj konkurenčno – kar je možno doseči predvsem s povezovanjem in prenosom znanja.
 
 
Pomembno je sodelovanje s tujino

V projektu, ki ga želite prijaviti v program, morata biti vključena vsaj dva partnerja – lahko jih je seveda tudi več – pomembno pa je, da slovensko podjetje za namene izvajanja projekta sklene partnerstvo še vsaj z enim tujim podjetjem, s katerim bo zasledovalo skupen cilj.

Do prijave so torej upravičena podjetja vseh velikosti, kot zunanji izvajalci v projektu pa lahko nastopajo npr. raziskovalne ustanove ali kakšne druge organizacije.

Vsi vključeni partnerji morajo nositi del aktivnosti in stroškov projekta – eno podjetje lahko nosi maksimalno 75 % celotne vrednosti projekta – sofinanciranje pa je odvisno od velikosti podjetja. Če ste veliko podjetje, bodo vaši upravičeni stroški sofinancirani v višini 40 %, če ste mikro, malo ali srednje podjetje, pa v višini 50 %.
 
Kakšen projekt lahko prijavite na razpis EUREKA 2018?

Projekt mora biti raziskovalno-razvojne narave, njegov cilj pa naj bo nov ali izboljšan proizvod, proces ali storitev. Produkt ali storitev lahko razvijate 12 ali 36 mesecev, na trg pa ga morate lansirati najkasneje v dveh letih po zaključku projekta.

Pri kreiranju projektne ideje je treba posebno pozornost nameniti dejstvu, da je projekt skladen s Strategijo pametne specializacije – kar pomeni, da vsak raziskovalno-razvojni projekt ni nujno upravičen do prijave.
 
Preden se odločite za prijavo, torej preverite, ali vsebina vašega projekta sodi v katero izmed naslednjih prednostnih področij: pametna mesta in skupnosti, pametne zgradbe in dom z lesno verigo, mreže za prehod v krožno gospodarstvo, trajnostna pridelava hrane, tovarne prihodnosti, zdravje – medicina, mobilnost, razvoj materialov kot končnih produktov in turizem.
 
Upravičeni stroški projekta

Podobno kot pri večini raziskovalno-razvojnih projektov so upravičeni stroški v okviru razpisa Eureka stroški plač in povračilo stroškov v zvezi z delom zaposlenih, stroški službenih potovanj, povezanih z operacijo, stroški uporabe osnovnih sredstev (amortizacija opreme), nakup opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, stroški storitev zunanjih izvajalcev, naložbe v neopredmetena osnovna sredstva, ki so ali bodo sestavni del razvojnega produkta, ter posredni stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi operacije in se uveljavljajo v pavšalu (največ 15 % upravičenih neposrednih stroškov).

Ob prijavi je pomembno upoštevati še dejstvo, da se projekt, ki ga prijavljate, ni začel izvajati pred oddajo vloge na razpis.

Skrajni rok za oddajo projektov je 11. 7. 2018 do 23:59, zato z dogovori o sodelovanju s tujim/i partnerjem/ji in s pripravo dokumentacije ne gre odlašati.
 
VIR: bankazapodjetnike.si

torek, 26. junij 2018

Kako se v podjetništvu naučiti obvladovati in premagovati strah?

Dostikrat se izkaže, da je strah tisti, ki stoji med posameznikom in cilji, ki jih ta želi uresničiti. Sploh za podjetnike je pomembno, da se naučijo soočati s strahom in ga presegati. Le tako bodo lahko uspešni na svoji poslovni poti.

Za začetek je dobro vedeti, da je večina strahov priučenih in ne prirojenih. Prirojeni sta nam le dve vrsti strahu in sicer strah pred fizičnim padcem in pred hrupom. Tako so vsi ostali strahovi, kot so strah pred neuspehom, pred spremembami, strah pred neznanim in podobno, rezultat vzorcev, ki jih dobimo v družbi, v kateri živimo.

Vsak od nas se spopada s svojimi strahovi in ti strahovi so pri vsakemu izraženi z različno intenziteto. Vendar pa so posledice strahu v vseh primerih enake; strah nas zavira pri tem, da bi se pomikali naprej, zavira lahko naš napredek. Recimo, da se lotite dejavnosti, ki bi vam lahko pozitivno spremenila življenje, odločite se za opravljanje dela, ki ga imate radi. Vendar pa vas na neki točki začne obvladovati strah, zato se raje vrnete v cono udobja. Na tak način lahko zavrete lastni napredek.

Seveda strah ni zgolj negativen. Do določene mere je dobrodošel, saj nas obvaruje pred brezglavim tveganjem. Omogoča nam, da smo pri sprejemanju odločitev bolj premišljeni in racionalni. Vendar pa so vsi podjetniki, ki so danes uspešni, nekoč tvegali in se podali v neznano. Torej so uspeli delovati kljub strahu, ki jih je ob tem verjetno navdajal.

Podajamo vam nekaj predlogov, kako se naučiti presegati strah oziroma občutke, ki pri tem nastajajo.

Povezujte se z ljudmi, ki verjamejo v vas in v vaše cilje

Dejstvo je, da postajamo podobni ljudem, s katerimi se družimo. Dlje časa, kot preživite z nekom, bolj podzavestno začnete povzemati njegov način razmišljanja in delovanja. Za posameznika z vizijo in jasnimi cilji je še toliko bolj pomembno, da si najde krog podobno mislečih ljudi. Če delite svoje ideje z ljudmi, ki jih je strah tveganj, vam bodo prigovarjali, da vam ne bo uspelo, in vas bodo skušali odvrniti od postavljenih ciljev. To lahko delajo brez slabih namenov, zgolj zato, ker vas želijo obvarovati pred morebitnim neuspehom. Vendar pa lahko na koncu dosežejo, da jim boste verjeli in opustili svoje namere, česar pa si verjetno ne želite.

Če torej vaše ideje pri ljudeh okoli vas naletijo na gluha ušesa, potem je bolje, če določene cilje obdržite zase. Nujno je, da razširite prijateljski krog in vanj vključite ljudi s podjetniško miselnostjo, ki se ne bojijo tveganj. Po možnosti naj gre za ljudi, ki so že nekaj dosegli, da se boste lahko od njih učili. To vam bo dalo širino in pogum, ki ga potrebujete, ko se podajate na podjetniško pot. Učili pa se boste lahko tudi iz njihovih bogatih izkušenj, kar vam bo dalo potrebna znanja in krila. Pri premagovanju strahu je torej pomembno, da okoli sebe oblikujete podporno skupino ljudi, ki vas bo spodbujala, da uresničite zadane cilje in bo verjela v vas.

Kje najti take ljudi? Z ljudmi, ki vas navdihujejo, se lahko za začetek povežete prek Facebooka ali LinkedIna. Udeležujte se raznih podjetniških dogodkov in aktivno navezujte stike. 

Napredujte korak za korakom

Ljudje se dostikrat prenaglimo pri svojih odločitvah in želimo imeti vse takoj. Vendar pa vsaka stvar zahteva svoj čas. Ne postavite si megalomanskih ciljev že na samem začetku, ampak raje glavni cilj razdelite v čim več manjših korakov, ki so potrebni za to, da bi dosegli želeno. Če si boste namreč postavili preveč visokoleteči cilj, boste kmalu ugotovili, da je pred vami zelo dolga pot in da boste želeno z veliko vloženega truda in energije mogoče dosegli šele v nekaj letih. To vam bo lahko vzelo voljo in pogum. Če pa glavni cilj razdelate v majhne korake, boste lahko postopoma spremljali svoj napredek in proslavljali vsak dosežen mejnik. To vam bo vlilo samozavest in motivacijo za naprej. 

Naučite se biti vztrajni in potrpežljivi.

»Zadovoljiti se morate z majhnimi koraki. Tako je v življenju. Če vsak dan prehodite nekaj majhnih korakov, boste čez čas, ko boste pogledali nazaj na svojo pot, ugotovili, da ste prehodili že precejšnjo razdaljo. Dolgo časa je trajalo, da sem to sprejela, ampak to je res. Morate biti potrpežljivi.« (Katie Kacvinsky)

Recimo, da je vaš cilj, da želite postaviti zelo uspešno spletno trgovino, ki bo konkurirala najboljšim v Sloveniji. Cilj je odličen, vendar pa se mu približujte korak za korakom. Postavite si torej drobne cilje, ki vas bodo sčasoma pripeljali do želenega stanja. Na primer: naredi raziskavo konkurence, postavi kakovostno spletno stran, ki bo pritegnila čim več strank, vzpostavi kvalitetno oglaševanje na socialnih omrežjih itd.

Načrtovanje majhnih korakov je odlično orodje za premagovanje strahu. Z začetka si postavite zelo majhne cilje, ki jih boste z lahkoto realizirali, sčasoma pa naj bodo ti nekoliko višji. Na tak način boste na začetku pridobili samozavest, ki je potrebna, da boste v bodoče bolje sprejemali tudi morebitne padce in prevzemali potrebna tveganja. 

Postavite si rok, do kdaj boste idejo realizirali

Če se vam utrne poslovna ideja, ni treba, da date takoj odpoved v službi in se posvetite le temu. To vam lahko povzroči le še dodaten strah in stres. Poleg tega pa vam bodo redni finančni prihodki v začetku poslovanja še kako prav prišli, zato bo tudi verjetnost, da boste dejavnost uspešno zagnali, večja. Ko bo dejavnost že utečena in vam bo prinašala prihodke, pa seveda lahko skrajšate ure, ki jih boste namenili redni zaposlitvi, ali pa povsem prekinete delovno razmerje.

Na začetku pa raje delujte postopoma. Potrebnih dejavnosti se raje lotite popoldne in ob vikendih. V dobi interneta je to preprosto, saj lahko večino podatkov, ki so potrebni za začetek poslovanja, pridobite na tak način. Tako lahko iz domačega zavetja npr. preučite konkurenco na področju, ki se mu nameravate posvetiti. Dobro pa je, da si določite nek rok, v katerem naj bi dosegli želeno. Ta doba je lahko 12 mesecev. V teh 12 mesecih dajte vse od sebe, da vam uspe. Če pa napredka po preteku tega obdobja še ni, pa je morda bolje, da se lotite česa drugega oziroma ostanete v obstoječi službi. To, da si določite rok, vas bo spodbudilo k temu, da boste vlekli odločne poteze in vlagali svoj maksimum v posel v tem obdobju. Na tak način bodo tudi rezultati vidni prej. 

Ne razmišljajte preveč

Seveda je pomembno, da delujete premišljeno in si vzamete čas, ko sprejemate odločitve. Vendar pa je tudi to, da razmišljate preveč, lahko slabo. Če določeno stvar secirate do potankosti in natančno preučite vse možne scenarije, ki se lahko zgodijo, potem je to lahko znak prevelikega strahu in pomanjkanja spontanosti, ki pa je do določene mere dobrodošla v podjetništvu. Ko torej nameravate storiti naslednji korak, seveda najprej zberite čim več podatkov, vendar pa pri končni odločitvi zaupajte tudi instinktu, ki se je v podjetništvu že dostikrat izkazal kot odličen kompas. Skušajte biti čim bolj unikatni in postavite tak poslovni model, ki se bo kar najbolje skladal z vašimi vrednotami in prepričanji. Ni treba, da kopirate druge, uberite svojo pot.

Ko izberete nek poslovni model, ki vam ustreza, mu dajte vsaj eno leta časa, da se pokaže njegova učinkovitost. Če v tem času ni učinka, pa se raje odločite za kaj drugega. 

Za konec

Strah je torej sestavni del vsakega od nas. Vedno bo v določeni meri prisoten in s tem ni nič narobe. Pomembno je, da mu ne dovolite, da bi vas onesposobil, ampak se v tisto, kar si želite, podate kljub temu, da ga čutite in ga tako premagate. Tudi če vam na koncu spodleti, nič zato. Veliko huje je živeti z obžalovanjem, ker nečesa niste niti poskušali, kot pa doživeti kakšen neuspeh na poslovni poti.
 
VIR: mladipodjetnik.si

petek, 22. junij 2018

Če imate popoldanski s. p., vam pri delu lahko pomagajo družinski člani

Tako kot lahko družinski člani pomagajo samozaposlenim ali mikrodružbam, lahko družinski člani pri delu pomagajo tudi, če imate popoldanski s. p.

Uredbo kratkotrajnih del uzakonja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Zakon ne razlikuje med različnimi oblikami zavarovanja samostojnih podjetnikov, kar pomeni, da se kratkotrajno delo družinskega člana lahko opravlja tudi pri popoldanskem s. p.

Med dela, ki ne štejejo za delo na črno in jih posameznik opravlja brezplačno, so kratkotrajna, nujna ter različne oblike dobrodelnih del (karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljstvo …).

Kratkotrajno delo pomeni brezplačno opravljanje dela v mikro družbi (d. o. o.), zavodu ali pri samozaposleni osebi, pri čemer število zaposlenih za vsako obliko posebej ne presega deset oseb. 

Popoldanski s. p. in pomoč družinskih članov

Mikro družba ali zavod morata imeti vsaj enega zaposlenega, da lahko oseba pri njiju opravlja kratkotrajno delo.
 
Posameznik, ki opravlja kratkotrajno delo, je lahko v delovnem razmerju, brezposeln ali upokojen, delo pa ne sme presegati 40 ur mesečno.

Delo lahko opravlja:

  • zakonec, zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika oziroma solastnika mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe ali
  • zakonec, zunajzakonski partner, partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe ali
  • oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena ali
  • starši in otroci zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe/zavoda /samozaposlene osebe. 
Obveza delodajalca kratkotrajnega dela

Delodajalec kratkotrajnega dela ne rabi priglasiti pri upravni enoti, mora pa sam voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu. Evidenca mora vsebovati osebno ime, naslov in davčno številko osebe, uro začetka in konca opravljanja kratkotrajnega dela po dnevih ter skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela v posameznem mesecu.

Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, prijaviti v zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Prijavi jo z obrazcem M12.

VIR: www.data.si

torek, 19. junij 2018

Kaj morate vedeti, preden se na banko odpravite po kredit?

Širitev poslovanja, novi prostori, nakup opreme, vlaganje v izobraževanja zaposlenih … Odločitev za naložbe, ki bodo dolgoročno dvignile vrednost vašega podjetja, je verjetno ena od najboljših, kar jih lahko sprejme podjetnik z jasno vizijo. Uresničevanje teh idej pa je vedno povezano z ustreznimi mehanizmi financiranja.

Pogosto najprej pomislimo na financiranje z lastniškim kapitalom, vendar ta ni vedno na voljo, običajno tudi ni najcenejša možnost. V večini primerov je financiranje naložb bolj ugodno izpeljati s pomočjo zadolževanja, od narave vaše naložbe je odvisno, s kakšnim instrumentom (lizingom ali kreditom). Pri izbiri slednjega se sicer lahko zanesete na pomoč svetovalcev na banki, priporočljivo pa je, da predhodno spoznate osnovne možnostmi, ki so vam na voljo, in pod kakšnimi pogoji jih lahko običajno pridobite.
Na pogoje pridobitve financiranja vplivata tudi preteklo in aktualno poslovanje vašega podjetja, ki se izražata v bonitetni oceni podjetja. Posojilodajalec pred odobritvijo posojila natančno preveri sposobnosti posojilojemalca, da ta izposojena sredstva v dogovorjenem roku tudi vrne. Poleg glavnih indikatorjev (splošna plačilna sposobnost, načrtovan denarni tok, sposobnost zavarovanja kredita in lastna udeležba pri naložbi …) banka upošteva tudi zgodovino sodelovanja podjetja z banko, plačilno disciplino, razpršenost kupcev in dobaviteljev, kakovostne računovodske podatke in podobno.
Pri končni izbiri financiranja bo podjetje lahko izbiralo med različnimi instrumenti, ustreznega pa izbralo glede na naravo naložbe, ki jo potrebuje. Za lažjo odločitev o vrsti financiranja preverite kratek pregled značilnosti in v katerih primerih je smiselno posamezni instrument izbrati.


Limit Kratkoročni kredit Dolgoročni kredit Revolving kredit
Namen Za tekoče poslovanje podjetja, zagotavljanje mesečne likvidnosti. Za financiranje tekočega poslovanja, nakupa zalog ali za financiranje obrata terjatev. Za širjenje poslovanja, dolgoročne načrte, nakup osnovnih sredstev. Za občasno premostitev likvidnostnega primanjkljaja, nekajkrat letno.
Razpolaganje s sredstvi Prosto, iz poslovnega računa kreditojemalca kot dovoljeno negativno stanje. Prosto (nakazilo na poslovni račun kreditojemalca, ni potrebno izkazovati namenskosti njegove uporabe). Namensko (nakazilo na račun dobavitelja na podlagi računa oziroma predračuna, izjemoma tudi nakazilo na poslovni račun kreditojemalca). Na podlagi vnaprejšnje napovedi je omogočeno večkratno črpanje in vračanje kredita glede na ugotovljene potrebe podjetja.
Odplačilna doba Krajša, ne presega 12 mesecev. Krajša, ne presega 12 mesecev. Daljša, po dogovoru oz. do 10 let. Krajša, ne presega 12 mesecev. 
Način odplačevanja Ob zapadlosti oz. se limit znižuje s prilivi na poslovni račun, na katerem je limit odobren. Z obroki mesečno, možen je dogovor za drugačno periodično odplačevanje. Z obroki mesečno, možen je dogovor za periodično ali variabilno odplačevanje. Ob zapadlosti oz. stranka vrača kredit iz presežka sredstev po lastni izbiri.
Obrestna mera fiksna fiksna ali variabilna fiksna ali variabilna variabilna
Nasvet Izberite banko, ki vam bo zaračunala najmanjše obresti oziroma stroške na neizkoriščen limit. Primeren za podjetje, ki potrebuje enkraten večji znesek, ki ga je sposobno obročno odplačevati iz denarnega toka. Odplačilna doba naj bo usklajena z amortizacijsko dobo osnovnega sredstva – pri financiranju širitve poslovanja si izračunajte bodoče denarne tokove in jim prilagodite obroke kredita. Revolving kredit se ob zapadlosti ne podaljša samoumevno, zato razmislite, ali ima podjetje dovolj discipline za vmesna odplačila kredita iz presežka sredstev, sicer raje izberite obročni kratkoročni ali dolgoročni kredit. 

Ne glede na to, kakšne so vaše želje, ambicije in vizija vašega podjetja, lahko vedno računate, da boste s pomočjo izkušenih svetovalcev našli ustrezen mehanizem za financiranje vaših podjetniških sanj.

VIR: https://poslovni.azimut360.si

petek, 15. junij 2018

Varnost in zdravje pri delu

Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.,
 
Varnost in zdravje delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu zagotavlja tako, da:
  • se izogiba nevarnostim,
  • ocenjuje tveganja,
  • obvladuje nevarnosti pri viru,
  • prilagaja dela posamezniku,
  • se prilagaja tehničnemu napredku,
  • nadomešča nevarno z nenevarnim ali manj nevarnim,
  • razvija celovito varnostno politiko,
  • daje prednost kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi,
  • daje delavcem ustrezna navodila,
  • obvešča in usposablja delavce.
Delodajalec mora prepoznati vsa tveganja na delovnem mestu. Za vsako delovno mesto mora izdelati pisno oceno tveganja, v kateri opredeli nevarnosti, ugotovi, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen nevarnosti, odloči o tem, ali so tveganja sprejemljiva ter uvede in izvaja ukrepe za njihovo odpravo.

Ukrepi so lahko tehnični ali organizacijski.
  • Primer tehničnega ukrepa: nadomestitev preveč hrupne delovne opreme z manj hrupno.
  • Primer organizacijskega ukrepa: priprava internih pravil o dostopu do nevarnih območij in označitev teh območij z varnostnimi znaki.
Ukrepi so odvisni od ocene tveganja v delovnem okolju. Na oceno tveganja pa vpliva vrsta dejavnosti in velikost podjetja. Izjema so predvsem samozaposleni.
Število zaposlenih/ukrepi Ocena tveganja z izjavo o varnosti Usposabljanje iz varnosti pri delu Preventivni zdravstveni pregled Usposabljanje iz požarnega varstva
Samozaposleni
Da, vendar jo lahko oceni sam (če ni tveganj, to napiše v izjavi)
Ni potrebno (če ni tveganj)
Ni potrebno (če ni tveganj)
Ni potrebno (če ni tveganj)
Podjetje
Da
Da
Da
Da

Če ste samozaposleni in ocenite, da ni tveganj v vašem delovnem okolju, vam ni treba opraviti usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti, pa tudi preventivnega zdravstvenega pregleda ne. Morate pa podpisati izjavo, ki jo lahko sestavite sami v poljubni obliki, da v vašem delovnem okolju ni tveganj. To izjavo shranite in jo pokažete ob morebitnem obisku delovne inšpekcije.
Če pa ste samozaposleni in ugotovite, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, morate izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Ocena tveganja in izjava o varnosti

Ocena tveganja je temelj preprečevanja nezgod pri delu in poslabšanja zdravja.
Ocenjevanje tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Ocena tveganja je sistematičen pregled vseh vidikov dela, v katerem ocenimo:
  • kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo,
  • ali je nevarnosti mogoče odpraviti ali ne,
  • kakšni preprečevalni ali varnostni ukrepi so ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.
Namen ocene tveganja je omogočiti delodajalcu, da sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. 

Kako ocenimo tveganje?

Poznamo več načinov in metodologij ocenjevanja tveganja.

Tukaj je enostaven primer, ki ustreza večini malim in srednje velikim podjetjem: 

1. Korak: Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb
Na delovnem mestu poiščite vse, kar bi lahko povzročilo poškodbo, in ugotovite, kateri delavci bi lahko bili izpostavljeni nevarnostim. 

2. Korak: Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj
Ovrednotite tveganja (resnost in verjetnost možne škode…) in jih razvrstite po pomembnosti. 

3. Korak: Odločitev o preventivnem ukrepu
Opredelite ustrezne ukrepe za odpravljanje ali obvladovanje tveganj. 

4. Korak: Ukrepanje
Opredelite načrt prednostnih preventivnih in varnostnih ukrepov in pričnite z njihovim uvajanjem. 

5. Korak: Spremljanje in posodabljanje 

Posodabljanje ocene tveganja

Oceno tveganja morate redno posodabljati in na ta način zagotavljati njeno ažurnost, kadar:
  • obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni,
  • se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo,
  • obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.
Kdo lahko izdela oceno tveganja?
 
Oceno tveganja v podjetju izdela strokovni delavec v sodelovanju z izvajalcem medicine dela.
Strokovni delavec je oseba, ki mu delodajalec poveri naloge iz področja varnosti in zdravja pri delu in ima opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu.
Naloge strokovnega delavca so:
  • svetovanje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo,
  • svetovanje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja,
  • usklajevanje ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj,
  • izdelava strokovne podlage za izjavo o varnosti (ocena tveganja),
  • opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju,
  • opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme,
  • opravljanje notranjega nadzora nad izvajanjem ukrepov za varno delo,
  • izdelava navodila za varno in zdravo delo,
  • spremljanje stanja v zvezi z nezgodami pri delu, odkrivanje vzrokov zanje in priprava poročila za delodajalca s predlogi ukrepov,
  • priprava in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo,
  • sodelovanje z izvajalcem medicine dela.
Kdo je lahko strokovni sodelavec?
 
1. Delodajalec izmed svojih delavcev lahko določi enega ali več strokovnih delavcev. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci, so odvisni od vrste dejavnosti, števila zaposlenih delavcev in stopnje tveganja za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni povezanih z delom.
2. Delodajalec kot strokovni delavec lahko tudi sam prevzame vodenje  in zagotavljanje varnosti pri delu, kadar izpolnjuje zahteve, navedene v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu.
3. Kadar delodajalec strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu ne more zagotoviti s svojimi delavci, lahko opravljanje vseh ali posameznih nalog poveri zunanjim strokovnim službam z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu.
Izjava o varnosti
 
Po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu morate izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:
  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov,
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov ob neposredni nevarnosti,
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
V izjavi o varnosti z oceno tveganja določite posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za neko delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Tudi samozaposlene osebe morajo oceniti tveganje. Če obstaja nevarnost za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, morajo izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter 
določiti ukrepe za zagotovitev svoje varnosti in zdravja pri delu.

Usposabljanje za varno in zdravo delo

Delodajalec mora vse svoje delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali na kakršni koli drugi pravni podlagi ter osebam, ki  pri delodajalcu opravljajo delo zaradi usposabljanja (dijaki, študenti), usposobiti za varno opravljanje dela.

Kdaj se mora delavec usposobiti za varno delo?

Za varno opravljanje dela se mora delavec usposobiti ob:
  • sklenitvi delovnega razmerja,
  • razporeditvi na drugo delo,
  • uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo,
  • spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Ste samozaposleni?

Usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu vam ni treba opraviti, če ocenite, da ni potrebno. 
 
Preventivni zdravstveni pregled

S preventivnimi zdravstvenimi pregledi se ugotavlja zdravje in zmožnost delavcev za opravljanje določenega dela v delovnem okolju.

Preventivne zdravstvene preglede opravlja pooblaščeni zdravnik medicine dela.
Delodajalec napoti delavca na predhodni zdravstveni pregled:
  • pred prvo zaposlitvijo,
  • po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.
Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja
Vrste preventivnih zdravstvenih pregledov so:
  • predhodni zdravstveni pregled,
  • usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled,
  • drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.
Pri povečanih dejavnikih tveganja v delovnem okolju, ugotovljenih z oceno tveganja, se delavca napoti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.  V nekaterih primerih mora delodajalec napotiti delavca tudi na druge usmerjene zdravniške preglede.
Ste samozaposleni?
 
Če ste samozaposleni, vam preventivnega zdravstvenega pregleda ni treba opraviti.

Obveznosti delodajalca
 
Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:
  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela,
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo,
  • usposablja delavce za varno in zdravo delo,
  • zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu,
  • z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere,
  • z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu,
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.
VIR: http://evem.gov.si

torek, 12. junij 2018

Konkurenčnost – Slovenija v zlati sredini, Hrvaška pri dnu

Če za kriterij vzamemo konkurenčnost, je Slovenija letos globalno gledano napredovala za šest mest. Med 63-imi državami, ki sodelujejo v tej raziskavi, je zasedla 37. mesto.
 
Konkurenčnost svetovnih gospodarstev že 30 let meri švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD).

Prvih pet mest zasedajo iste države kot lani, le v drugačnem vrstnem redu. ZDA so se vrnile na prvo mesto. Glede na konkurenčnost jim sledita Hong Kong in Singapur. Nizozemska se je uvrstila mesto bolje kot lani, na četrto mesto, in tako prehitela Švico, ki zaključuje prvo peterico. Do 10. mesta so se večinoma zvrstile skandinavske države, po vrsti si sledijo Danska, Združeni arabski emirati, Norveška, Švedska in Kanada. Na treh mestih pred Slovenijo so Španija, Čile in Poljska, od 38. do 40. mesta pa Kazahstan, Saudova Arabija in Latvija. Konkurenčnost je zelo nizka na Hrvaškem ter v Mongoliji in Venezueli, ki so zasedle zadnja tri mesta.

Slovenci že desetletje najbolj pismeni

Slovenija je svojo konkurenčnost izboljšala na treh od štirih sklopov. Najbolj, za kar 18 mest, je izboljšala gospodarsko uspešnost, kar je posledica zelo uspešnih rezultatov v letu 2017. Za tri mesta višje se je uvrstila pri infrastrukturi in za eno mesto pri poslovni učinkovitosti. Še posebej se je izkazala na področju mednarodne trgovine in cen, kjer se je zavihtela med prvih deset držav na lestvici. Slovenija pa je že desetletje vodilna država po kazalniku pismenosti prebivalstva.
 
Raziskava IMD delno temelji na statističnih podatkih o preteklem letu, tretjino skupne ocene pa predstavljajo podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Letos je bilo v raziskavo zajetih 6.252 menedžerjev, med njimi 100 slovenskih.

Merijo štiri sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami, torej relativno konkurenčnost, in ne uspešnost države kot takšne. Poslabšanje uvrstitve države na lestvici konkurenčnosti torej ne pomeni nujno, da se je stanje v državi poslabšalo, lahko je le odraz hitrejšega napredovanja drugih držav.

VIR: www.data.si

petek, 8. junij 2018

Znani podjetniki o tem, katere nasvete bi potrebovali na začetku svoje poti

Kako neprecenljivo bi bilo, če bi do znanja, ki ste si ga nabrali na poslovni poti, prišli že v mlajših letih! Podjetniška pot je večinoma sestavljena iz mnogih vzponov in padcev, iz lepih in manj lepih spominov. Predstavljajte si, da bi imeli možnost, da bi se z izkušnjami in spoznanji, ki ste jih pridobili, vrnili nazaj v preteklost in z njimi seznanili sebe pri 18 letih. Pet podjetnikov je z nami delilo nasvete, ki bi jih dali sebi v mlajših letih.
 
Jay Papasan

Jay Papasan je soavtor knjižnih uspešnic The One Thing in The Millionaire Real Estate Agent. Dela tudi kot glavni urednik pri franšiznem založniškem podjetju Keller Williams. Ko Papasan gleda na svojo preteklost, si želi, da bi že na začetku svoje kariere vedel, kaj točno želi doseči. Spoznal je, da njegovi nameni v zgodnjih fazah njegove kariere niso bili tako jasni in točno definirani.

Mnogo ljudi si želi uspeti. A kaj to pravzaprav sploh pomeni? Vsakdo ima svojevrstno definicijo. Ugotoviti morate, kaj uspeh pomeni za vas. Ko razčistite, kaj želite, si lažje postavite konkretne cilje. Najlažje je, če naredite načrt, kaj želite doseči v naslednjih petih letih. Ko veste to, lahko definirate korake, ki jih morate izpeljati, da bi dosegli zastavljene cilje. Določite si mesečne, tedenske in dnevne načrte, ki vas bodo vodili proti želenim rezultatom.

Bedros Keuilian

Bedros Keuilian je strokovnjak na področju fitnesa in direktor najhitreje rastoče športne verige na svetu Fit Body Boot Camp. Njegova služba s seboj prinaša tudi številne pritiske in stres. Stres lahko zelo negativno vpliva na posameznika, zato je pomembno, kako se z njim spoprimemo.

Keuilian se je že zgodaj v življenju naučil, da je najučinkovitejša metoda spopadanja s stresom rekreacija. Prav zato se vsakodnevno ukvarja s športom. Pravi, da ni treba pretiravati. Že lahkotna vadba ima lahko pozitivne učinke. Lahko se odločite za jogo ali za vsakodnevni kratek tek. Pomembno je le, da najdete tako vadbo, ki vas bo razbremenila stresa in po kateri se boste počutili bolje kot prej.

Alan Burak

Alan Burak je ustanovitelj investicijskega podjetja Never Alone Capital. Pri svojem delu pomaga prodajalcem, da razumejo moč različnih možnosti. Burak se je že zgodaj naučil, da energija teče tja, kamor usmeriš pozornost. To velja tako v svetu investicij kot tudi na drugih področjih. Pravi, da ne glede na to, v kako težki situaciji se znajdete, vedno obstaja rešitev. Ne glede na to, kakšne so okoliščine, negativno razmišljanje ne reši ničesar. Prevzemite odgovornost za nastalo situacijo.

Ker je življenje nepredvidljivo, je še toliko bolj zanimivo. Biti podjetnik pomeni, da se morate naučite spopadati tako z vzponi kot s padci. Če ne marate dela, ki ga opravljate, ali če imate negativno izkušnjo z eno od strank, kaj lahko naredite, da bi izboljšali situacijo? Mislite, da vam bo pritoževanje nad ljudmi ali situacijami, v katerih ste se znašli, v kakršno koli pomoč? Seveda ne. Ta čas bi lahko izkoristili dosti bolj učinkovto. Če boste pozitivno naravnani, boste lažje našli rešitve in tudi stvari se bodo konec koncev odvile v vaš prid.

Grant Cardone

Grant Cardone je ameriški avtor knjižnih uspešnic, mednarodni govornik, poslovni inovator in osebnost družbenih omrežij. V svojih dvajsetih je bil zasvojen z drogami. Nato je svojo zasvojenost usmeril na delovanje v poslovnem svetu. Zasvojenost ni nujno nekaj negativnega, če jo izkoristimo na pravem področju.

Vsakdo je odvisen od nečesa: nekateri od mobitela, drugi od športa, tretji od drog. Če zasvojenost preusmerite na delovanje v poslovnem svetu, lahko dosežete izjemne rezultate. Namesto da bi pregledovali svoj pametni telefon vsakih nekaj minut, ta čas raje usmerite v branje koristnih knjig ali delovanje za doseganje poslovnih ciljev. Večina ljudi se pritožuje nad svojo življenjsko situacijo, ne naredijo pa korakov, ki bi bili potrebni, da bi kaj spremenili. Osredotočite se na eno izmed svojih odvisnosti in jo pretvorite v doseganje sanj, ki bi jih radi uresničili.

Andy Frisella

Andy Frisella je ustanovitelj podjetij Supplement Superstores, Paradise Distribution in Phorm International. Vsa podjetja skupaj mu letno prinašajo več kot 100 milijonov dolarjev. Frisella je pustil študij, da bi zagnal svojo prvo trgovino. Želi si, da bi že takrat vedel, da mu ni treba nižati cene svojih produktov, da bi uspel. Ker se je trudil, da bi bili njegovi izdelki čim bolj dostopni strankam, je njihovo ceno znižal v tolikšni meri, da je bil njegov končni dobiček minimalen. Če bi takrat nekdo prišel v njegovo trgovino in kupil izdelke v skupni vrednosti 400 dolarjev, bi mu takoj ponudil 20 % popusta, ker se mu je zdel ta znesek izjemno visok. Vendar ni nujno, da bi bil takšen znesek visok tudi v očeh njegove stranke.

Ko postavljate cene za izdelke ali storitve, ki jih nameravate ponuditi trgu, naj ta ne bo prenizka. Nikoli ne veste, koliko bodo zanje pripravljene plačati vaše stranke. Vaš pogled na denar ni nujno enak pogledu nekoga drugega.

VIR: mladipodjetnik.si

torek, 5. junij 2018

Javna objava podatkov – da ali ne?

Ko bodoči podjetnik ustanavlja podjetje, je pogosto v dilemi glede objave podatkov. Bo javna objava kontaktnih podatkov v različnih spletnih imenikih koristna? 
 
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je dopolnila pojasnilo z naslovom “Javna objava kontaktnih podatkov” svojih strank pri postopkih vpisa, spremembe in izbrisa gospodarskih družb in drugih subjektov. »Kontaktni podatki niso obvezni, vendar je zelo priporočljivo, da stranka posreduje kontaktni podatek, ki bo služil AJPES za komunikacijo, če bo le-ta v postopku reševanja prijave potrebna. Če stranka želi, da so njeni kontaktni podatki javno objavljeni, pa lahko to označi z izbiro možnosti »kontakt naj bo objavljen,” pojasnjujejo na AJPES-u.

Če pa svojega poslovanja ne želite širiti z novimi strankami in če pri delu potrebujete mir, javna objava vaše telefonske številke ni dobra ideja. In še nasvet: v poslovne namene nikar ne uporabljajte elektronskega naslova, ki ne deluje profesionalno. Naslov »cool.urska@yahoo.com« je morda zvenel primerno v osnovnošolskih letih, ko ste ga odprli. Vstop v poslovni svet je skrajni čas, da si izberete resen elektronski naslov. 
 
AJPES še pojasnjuje, da so v primeru, da stranka želi objavo svojih podatkov, dolžni podatke posredovati uporabnikom za ponovno uporabo, ki te podatke lahko objavljajo v svojih storitvah, npr. v spletnih imenikih. In pozor: izbira javne objave podatkov ni več prednastavljena, temveč jo je potrebno izrecno označiti.
 
VIR: dara.si

petek, 1. junij 2018

Vodenje s srcem – kaj pravi o tem znanost?

Če se vam zdi, da je vodenje s srcem samo še ena »duhovna«, larifari metafora, vam bo znanost oporekala. Vodenje s srcem je zelo resna zadeva, za katero je bolje, da je ne spregledamo.
 
Raziskave kažejo, da je srce kompleksen informacijski center s svojimi lastnimi možgani, ki komunicira in vpliva na naše kognitivne sposobnosti in na naše telo preko živčnega, hormonskega in drugih sistemov. Torej aktivnost srca vpliva na našo percepcijo, čustva, intuicijo in zdravje. Vse to je pomembno za osebno učinkovitost, odpornost na stres, boljše odnose in večje zadovoljstvo.
 
Študije so pokazale, da izmed mnogih meritev, kot so npr. meritve valovanja možganov, hormonov, krvnega tlaka in druge, najbolj izstopajo spremembe v srčnem utripu. Srčni utrip je najboljši pokazatelj splošnega čustvenega stanja in stresa ter kognitivnih sposobnosti. Jasno je postalo, da stres ali čustva, kot sta frustracija ali preobremenjenost, vodijo v nepravilnosti v možganskih centrih in avtonomnem živčnem sistemu. Z boljšim razumevanjem, kako poteka komunikacija med srcem in možgani, se je pokazalo, da ima srce svojo inteligenco in izredno vpliva na to, kako dojemamo in se odzivamo v vsakodnevnih situacijah. Če povzamem: srce vpliva na naše zavedanje, percepcijo in inteligenco.

Ne samo to, srce bistveno bolj vpliva na um kot um na srce.

Raziskave v nevroznanosti potrjujejo, da so čustva in mentalno delovanje dva ločena sistema, ki pa sta v stalni interakciji. A povezave, ki prevajajo informacije iz čustvenih centrov v možgane, so močnejše in številčnejše kot tiste, ki prinašajo informacije iz možganov v čustvene centre. To kaže, kako velik vpliv imajo naša čustva na kognitivne funkcije, kot so pozornost, percepcija, spomin in miselni procesi. In obratno, omejen vpliv kognitivnega sistema na procesiranje čustev pomaga razložiti, zakaj je težko namerno modulirati čustva le preko misli. 

Samo s tem, kako ste, vplivate na druge

Drugo zanimivo dejstvo o srcu govori o tem, kako samo s tem, kako se počutimo, vplivamo na druge. Srce je najmočnejši vir elektromagnetne energije v človeškem telesu. Električno polje srca je 60-krat močnejše kot električna aktivnost, ustvarjena z možgani. To električno polje se lahko zazna kjer koli na površju telesa. Magnetno polje srca je 100-krat močnejše kot polje možganov in se ga lahko zazna meter od telesa.

Raziskave so pokazale, da lahko magnetno valovanje srca vpliva na ljudi okoli nas, saj so informacije o našem čustvenem stanju v magnetnem polju srca in se pretakajo po telesu in izven njega.

Torej samo s tem, kar se dogaja v vas (in ne kar govorite ali delate), vplivate na ljudi okoli sebe. Ljudje torej zaznavamo čustvena stanja drug drugega. Pozitivna stanja pozitivno vplivajo na druge, negativna stanja imajo moč, da negativno vplivajo na okolico. Bolj ko je oseba sposobna razvijati in ohranjati pozitivna notranja stanja, lažje se ubrani negativnih čustvenih stanj drugih in ima hkrati večjo sposobnost občutiti, kako se drugi počutijo, kar je pomemben faktor pri povezovanju in komunikaciji.
 
Kaj ima vse to z vodenjem?

Razvoj voditeljstva je ključen za konkurenčnost in istočasno za trajnostni razvoj. Razvoj voditeljstva se še vse prepogosto osredotoča na razvoj kompetenc in vedenj vodij ter specifičnih znanj. Vendar osredotočenost le na ta področja izpušča bistveno komponento voditeljstva – sposobnost razvoja in vzdrževanja notranjih čustvenih stanj vodij. Bolj ko je oseba notranje stabilna, bolje prenaša stres, je bolj učinkovita, bolj zaupa v pozitiven izid tudi v nejasnih in negotovih okoliščinah, gleda na svet optimistično ter lahko razvije odnose, ki temeljijo na zaupanju. Vse to so kvalitete, ki jih zahteva sodobno okolje od vodij.

Kako vplivati na inteligenco srca?

Naloga vseh nas je, da živimo zdravo, izpolnjeno življenje, brez stresa. Tako lahko ohranjamo skladen ritem srca. To lahko naredimo tako, da se naučimo odlično upravljati čustva. To še posebej velja za vodje, saj s svojimi notranjimi stanji vplivajo na ljudi, ki jih vodijo, in na kakovost okolij, kjer delujejo.

Ko so prisotna čustva in občutja, kot so tesnoba, obsojanje, jeza, odpor, preobremenjenost, frustracija, občutek pomanjkanja nadzora, brezup (ta čustva tipično opisujemo, ko smo pod stresom), takrat naš ritem srca ni enakomeren. S tem se izpostavljamo fizičnemu in mentalnemu tveganju, nimamo dostopa do inteligence srca ter nismo sposobni razvijati odnosov, ki temeljijo na zaupanju.
 
Visoka stopnja čustvene stabilnosti, duševne prodornosti in fizičnega zdravja je odvisna od tega, do kakšne mere smo sposobni spodbujati pozitivna čustva. Kako lahko skrbimo za večjo čustveno stabilnost in s tem za višjo inteligenco srca?
  • POVEČAJTE SVOJE SAMOZAVEDANJE: Odkrijte, kaj vas navdušuje, kaj dvigne vaša čustva in energijo.
  • VSAKODNEVNO PREŽIVITE VEČ ČASA V POZITIVNIH ČUSTVENIH STANJIH: Če se v eni situaciji lahko odlično počutite, se lahko tudi v drugi. Trenirajte pozitivna čustva.
  • PRAZNUJTE VSE, KAR STE DOSEGLI, NAREDILI ZA DRUGE ALI SO DRUGI STORILI ZA VAS: Vzpostavite večkratne 15-sekundne časovne premore tekom dneva in jih preživite v hvaležnosti.
VIR: https://bankazapodjetnike.si