torek, 31. januar 2017

Ne odpirajte lažnih elektronskih sporočil glede neplačanih obveznosti do FURS

Finančna uprava RS (FURS) je bila s strani zavezancev obveščena, da so ti iz elektronskega naslova FURS dobili opomine zaradi neplačanih obveznosti. Vse zavezance opozarjajo, da gre za lažna sporočila, ki so poslana iz lažnega elektronskega naslova in da je v sporočilu virus. Zavezance prosijo, naj sporočila zavržejo in jih zaradi lastne varnosti ne odpirajo.

Na FURS zadevo še preiskujejo in vseh informacij še nimajo, zaradi zaščite zavezancev pa posredujejo do zdaj zbrane informacije. 
Elektronska sporočila, ki jih dobivajo zavezanci, izgledajo, kot bi jih poslala Finančna uprava RS iz elektronskega naslova gfu.fu@gov.si, vendar temu ni tako. Gre za ponarejen naslov pošiljatelja (t.i »email spoofing«). Zaenkrat so na FURS ugotovili, da so bila sporočila poslana iz tujine in da vsebujejo tudi datoteko s končnico .xls, ki vsebuje virus (trojanski konj). Prav tako v sporočilu navedena finančna kontrolorka ne obstaja, nikoli ni bila niti ni zaposlena na Finančni upravi RS. Sporna sporočila so zavezanci začeli prejemati v petek, 27. 1. 2017.

Zavezance opozarjajo, naj omenjene elektronske pošte ne odpirajo zaradi lastne elektronske varnosti in svetujemo, da si posodobijo antivirusno zaščito.

Zavezance obveščajo tudi, da Finančna uprava RS dolžnike nikoli ne opominja po elektronski pošti, temveč le preko sistema eDavki oziroma pisno po navadni pošti. Več informacij o opominjanju najdete na povezavi: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Placevanje_in_izvrsba/Podrocja/Opominjanje/Opis/Podrobnejsi_opis_1_izdaja_Opominjanje.docx
Sicer lahko vsak zavezanec svoje morebitne odprte obveznosti do FURS preveri prek sistema eDavki (storitev eKartica) ali na pristojnem finančnem uradu.

Primer lažnega elektronskega sporočila je na povezavi tukaj.

VIR: FURS

petek, 27. januar 2017

Minimalna plača višja za 1,8%

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak bo na podlagi posvetovanja s socialnimi partnerji določila uskladitev minimalne plače v višini 1,8%.
To pomeni, da bo minimalna plača v letošnjem letu znašala 804,96 evrov, medtem ko je v letu 2016 ta znašala 790,73 evrov.
Pri uskladitvi so v skladu z Zakonom o minimalni plači poleg rasti cen življenjskih stroškov (0,5%) upoštevana tudi ugodna gospodarska rast ter gibanja plač in zaposlenosti v preteklem letu. V prvih enajstih mesecih preteklega leta se je v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem za 1,8% povišala tudi povprečna plača v Republiki Sloveniji.

Z dvigom minimalne plače v enakem odstotku bomo tako zagotovili ohranitev razmerja med minimalno in povprečno plačo, hkrati pa prispevali k izboljšanju socialnega položaja zaposlenih z najnižjimi dohodki.

Vir: MDDSZ

četrtek, 26. januar 2017

Podeljenih 6 posebnih statusov davčnim zavezancem

Finančna uprava RS je v letu 2016 podelila poseben status šestim davčnim zavezancem, ki so izpolnjevali predpisane pogoje. V oddaji vloge za ta status pa želi spodbuditi še več zavezancev. 
 
S podelitvijo posebnega statusa se med Finančno upravo RS in zavezancem vzpostavi sodelovanje, ki temelji na preglednosti, razumevanju in medsebojnem zaupanju. Finančna uprava RS pri izvajanju programa zavezancem za davek zagotavlja hitro in odzivno reševanje težav pri izpolnjevanju davčnih obveznosti s pripravljenostjo za sodelovanje. Enkrat letno Finančna uprava RS in zavezanec za davek ocenita izvajanje programa, ki ga uresničujeta preko kontaktnih oseb.

Od zavezancev, ki se vključijo v program, se pričakuje, da imajo že vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja davčnih tveganj oziroma ga želijo vzpostaviti v bližnji prihodnosti. To pomeni, da sproti zaznavajo davčna tveganja, z njimi učinkovito upravljajo ter imajo v sistem notranjih kontrol vgrajene bistvene elemente davčnih kontrol. Postopke internega nadzora izvajajo tudi na področjih, ki so ključna za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje davčnih obveznosti.
Posledično lahko Finančna uprava RS izvaja novo, manj represivno obliko nadzora, v smislu preventivnega delovanja s ciljem zmanjševanja davčnih tveganj. Za podelitev statusa ni nujen pogoj, da so notranje davčne kontrole že v celoti vzpostavljene, temveč jih lahko zavezanci vzpostavijo tudi po podelitvi statusa, vendar najkasneje v roku dveh let od podelitve. 
 
Povabilo k oddaji vloge


K oddaji vloge za dodelitev posebnega statusa želi Finančna uprava RS vzpodbuditi še več davčnih zavezancev, zlasti tiste velike gospodarske družbe, ki že imajo vzpostavljene notranje davčne kontrole oziroma jih želijo vzpostaviti v bližnji prihodnosti. Poseben status se podeli za obdobje treh let od datuma izdaje odločbe. Enkrat letno Finančna uprava RS in zavezanec za davek ocenita izvajanje programa, ki ga uresničujeta preko kontaktnih oseb. Podelitev posebnega statusa pa ne omejuje pravic Finančne uprave RS pri izvrševanju njenih pooblastil.

Več informacij na: http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/podelitev_statusa_zaradi_spodbujanja_prostovoljnega_izpolnjevanja_obveznosti/.
 
VIR: https://www.gzs.si

torek, 24. januar 2017

4 izvirne ideje, ki so od začetne slave potonile v pozabo

Zanimivo je opazovati razvoj poslovnih idej, ki so nekaterim posameznikom v zelo kratkem času ustvarile premoženje, hkrati pa so mnoge izmed njih v kratkem času tudi propadle.

Njihova skupna lastnost je v tem, da se osredotočajo na nenavadne tržne niše, ki hitro pritegnejo bolj inteligentne kupce, vendar se v zelo hitrem času tudi izpojejo.

Zato je nemogoče razložiti njihov uspeh ali napovedati usodo njihovih naslednikov. Primeri takšnih izvirnih poslovnih idej, ki so imele kratek, ampak več kot uspešen rok trajanja:

1. Stran za milijon dolarjev

Ta izvirna domislica se je porodila nekemu ameriškemu študentu, ki si je želel brez zadolževanja plačati svoj študij. Odprl je internetno stran in jo razdelil na milijon pikslov, nato pa podjetjem prodajal oglaševalski prostor v najmanjši velikosti 100 pikslov (po en dolar za piksel).

2. Božičkova pošta

Byron Reese je odprl poštni predal na Severnem tečaju, nato pa staršem zaračunal deset dolarjev za vsako pismo, ki ga je v Božičkovem imenu poslal njihovim otrokom. Od leta 2001 je tako odgovoril na preko 200.000 otroških prošenj, kar skupaj znese precej lepo 'božičnico.'

3. FitDeck

Bivši mornar je sestavil set kart, na katerih prikazuje različne vaje za izboljšanje telesne kondicije. Te karte nato premešaš in dobiš vsakič nov program treninga, tako da ti nikoli ni dolgčas. Sliši se neumno, ampak v Ameriki deluje, saj je lastniku te idejo prineslo okrog 50 milijonov dolarjev. Precej več kot znaša vojaška plača, ne?

4. DinnerDesign

Inovativne restavracije, ki so v svojem času bile prava modna muha. Strankam so ponujale možnost, da si same oblikujejo celotedenski jedilnik in nato odnesejo hrano domov. V kratkem času so se po vsej ZDA pojavile franšizne restavracije, ampak so z upadom ekonomije po krizi kmalu zaprle vrata.

VIR: www.financnitrgi.com

ponedeljek, 23. januar 2017

Evropska sredstva za krepitev kompetenc starejših zaposlenih in spodbujanje podaljševanja delovne aktivnosti

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je izdala odločitev o podpori za program »Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile 2016–2020«, ki je namenjen krepitvi kompetenc starejših zaposlenih in spodbujanju podaljševanja delovne aktivnosti. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo programa, znaša slabih 30 milijonov evrov, od tega bo Evropski socialni sklad prispeval 80 odstotkov oziroma skoraj 24 milijonov evrov.

Program, ki se bo izvajal do leta 2022, prinaša vrsto aktivnosti, ki bodo prispevale h krepitvi kompetenc starejših zaposlenih, ozaveščale o negativnih demografskih trendih in potrebnih prilagoditvah nanje ter zagotavljale podporo delodajalcem za učinkovito upravljanje s starajočo se delovno silo.

V okviru programa bo vzpostavljena informacijska točka, kjer bodo delodajalcem na voljo vse informacije v zvezi s programom in učinkovitim upravljanjem s starejšo delovno silo, in organizirane številne tematske delavnice. Objavljeni bodo trije javni razpisi, kjer bodo podjetja lahko pridobila sofinanciranje usposabljanj za krepitev kompetenc starejših (cilj je vključiti 12.500 starejših zaposlenih). Objavljena pa bosta tudi pilotna projekta (vključenih 50 podjetij), v okviru katerih bodo izvedeni ukrepi za zmanjšanje odsotnosti z dela. 

Več informacij: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.

VIR: http://www.eu-skladi.si

petek, 20. januar 2017

Višja minimalna plača?

Minimalna plača se je od leta 2009 zvišala za 140 evrov neto, a je še vedno nižja od 606 evrov, kolikor naj bi posameznik potreboval že leta 2009 za dostojno preživetje, opozarjajo sindikati in zahtevajo dvig minimalne plače.

Sindikati bodo danes, na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ko bo na dnevnem redu letošnja uskladitev minimalne plače, zahtevali, da se ta zviša za pet odstotkov, na 630 evrov neto. Krize je konec, že tretjo leto zapovrstjo beležimo gospodarsko rast, podjetja pa dobičke. Tega pa še vedno v svojih žepih ne občutijo zaposleni z najnižjimi plačami, so na včerajšnji tiskovni konferenci poudarili predstavniki sedmih sindikalnih central.
Zdaj minimalna plača znaša 790,73 evra bruto, kar nanese 604,35 evra neto.

Krize je konec
 
"Minimalna plača, ki jo v Sloveniji prejema 22.720 zaposlenih v zasebnem sektorju in nekaj čez 8 tisoč zaposlenih v javnem, ne omogoča dostojnega življenja, kar lahko sodimo tudi po tem, da vse več zaposlenih prihaja po pomoč na Rdeči križ in Karitas," opozarja Andreja Poje, izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), in dodaja: "Sramotno je, da vlada že toliko let ni ponovno izračunala, kakšen dohodek potrebuje odrasli, da preživi. Zadnji podatki so tako iz leta 2009 in kažejo, da je nujno potrebnih 606 evrov. Prejemniki minimalne plače pa še vedno prejmejo nižjo neto plačo od tega zneska."
Minimalna plača se je od leta 2014 zvišala zgolj za 0,2 odstotka oziroma za 1,6 evra bruto, čeprav so se prav v tem obdobju najbolj podražili hrana, obleka in obutev, torej tisti izdelki, ki jih ljudje nujno potrebujejo. V tem istem obdobju so se denimo čisti dobički podjetij povišali za 126,7 odstotka, na 1,64 milijarde evrov. "V trgovskih podjetjih si nekateri menedžerji z lahkim srcem izplačajo polmilijonska izplačila, ki jih prigarajo njihovi zaposleni na minimalnih plačah. Ljudi v trgovini zaposljo večinoma celo za minimalno plačo za krajši delovni čas. Čeprav trdo delajo skoraj vsak dan, tudi ob praznikih in nedeljah, na koncu meseca mnogi dobijo zgolj polovico minimalne plače," je opozorila Pojetova. 



Delodajalci nasprotujejo povišanju
 
Čeprav bi po evropskih priporočilih morala minimalna plača biti 60 odstotkov povprečne plače v državi, je v Sloveniji dobro polovico povprečne plače, so še izpostavili predstavniki sindikalnih central. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek pa je menil, da bi se morale v Sloveniji zvišati tudi ostale plače, predvsem v zasebnem sektorju, in ne zgolj minimalna. Statistični podatki kažejo, da se je minimalna plača najbolj zvišala leta 2010, za slabih 23 odstotkov. A ob tem sindikati dodajajo, da je bilo takšno zvišanje nujno, saj je pred tem bila le nekaj evrov višja od denarne socialne pomoči. Sicer pa višino minimalne plače vsako leto znova določi minister za delo. Pri tem upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Do zdaj se je običajno upošteva le inflacija, v tem primeru bi minimalna plača letos zrasla za 0,5 odstotka oziroma malo manj kot štiri evre bruto na 794,68 evra bruto.
A v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) in Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) temu nasprotujejo in bodo v petek predlagali, da tudi letos minimalna plača ostane nespremenjena. "Lani bi se glede na negativno rast življenjskih stroškov (deflacijo) v letu 2015 morala za 0,5 odstotka znižati, a se na predlog sindikatov ni. Letos pa mi predlagamo, da se za 0,5 odstotka ne zviša, ampak ostane nespremenjena," pravi Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije. Ob tem tudi pojasnjuje, da ob vsakem dvigu neto plače delavca še enkrat toliko vzame država, delodajalec pa plača oba zneska. Če bi se torej minimalna plača zvišala za 0,5 odstotka,
 bi to naneslo 606,94 evra neto. Zaposleni bi dobil dobra dva evra in pol več, delodajalec pa bi moral plačati dobre štiri evre in pol več.
 
Uravnilovka je vse večja
 
V Gospodarski zbornici Slovenije pa pravijo, da je slovenska minimalna plača le štiri odstotke nižja od povprečne v EU. Poleg tega minimalna plača ne pomeni minimalnega prejemka, saj je treba upoštevati še različne olajšave, nadomestilo za prevoz in malico, regres, tudi druge instrumente socialne politike, ki so jih deležna gospodinjstva prejemnikov teh plač, denimo znižano plačilo vrtca, subvencije za malico, kosila, prevoz, najemnino, višji otroški dodatek, štipendije, plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja, dodajajo.
Se pa strinjajo, da je razlika med minimalno in povprečno plačo v Sloveniji premajhna, predvsem zaradi hitrejše rasti minimalne v zadnjih osmih letih. "Uravnilovka je vse večja, kar produktivne zaposlene demotivira, da bi delali več," poudarjajo. Tako v GZS kot v ZDS pojasnjujejo še, da so se zvišale minimalne plače zaradi spremembe zakonodaje: dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo se od 1. januarja lani ne štejejo več v minimalno plačo, ampak kot dodatno izplačilo k minimalni plači. To pa naj bi povečalo stroške dela v gospodarstvu za 30 milijonov evrov.
Kaj pa pravijo na ministrstvu za delo? "Do predloga sindikatov se še nismo opredelili, sicer pa se minimalna plača zvišuje z inflacijo enkrat letno," je pojasnil državni sekretar Peter Pogačar in spomnil, da je pri določitvi višine minimalne plače mogoče upoštevati tudi druge okoliščine. Kot kaže, bo tako šele v petek, po seji ESS, bolj jasno, koliko bo letos znašala minimalna plača.
 
VIR: www.vecer.com

četrtek, 19. januar 2017

Denarno nadomestilo za neizkoriščen dopust

Čeprav Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da lahko delavec izrabi en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, pa to ne pomeni, da mu delodajalec ni dolžan omogočiti, da izkoristi svoj dopust v celoti.

Prav nasprotno, delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Odpoved dopustu ni veljavna, se pa lahko delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, vendar zgolj v primeru prenehanja delovnega razmerja.

Prav glede denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust je višje delovno in socialno sodišče večkrat presojalo, ali je tak zahtevek za nadomestilo upravičen ali ne.

Tako je npr. s sodbo Pdp 199/2016 z dne 22.09.2016 ugotovilo, da je bil tožničin zahtevek za priznanje nadomestila za neizrabljen letni dopust pravilno zavrnjen, saj ni dokazala, da bi ustno ali pisno zahtevala izrabo dopusta, ter da ji je bila s tem posledično zavrnjena ali onemogočena izraba dopusta.

Višje delovno in socialno sodišče je potrdilo odločitev prvostopnega sodišča, ki je tožničin zahtevek zavrnilo na podlagi ugotovitve, da tožnica izrabo dopusta ni zahtevala ne pisno ne ustno.  Tožnica namreč z ničemer ni dokazala, da bi sploh zahtevala izrabo dopusta, zaradi česar niti ni moglo priti do situacije, da bi ji bila izraba dopusta prepovedana ali onemogočena. Poleg tega se pritožbeno sodišče sklicuje tudi na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 300/2010, kjer je zavzeto stališče, da sploh ne obstaja pravna podlaga za nadomestilo oziroma odškodnino za neizrabljeni dopust oziroma je pravica do tega nadomestila možna le skladno s 164. členom ZDR-1.

 
Sodišče je prav tako poudarilo, da je to določbo treba razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljeni dopust le ob prenehanju delovnega razmerja. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Na podlagi vsega navedenega je sodišče prve stopnje tudi ta zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Kadar torej delavec iz objektivnih razlogov dopusta ne more koristiti, je po mnenju sodišča upravičen do plačila nadomestila. Tako je višje delovno in socialno sodišče odločilo tudi s sodbo Pdp 36/2016 z dne 10.03.2016, ko je ugotovilo, da je tožniku (delavcu) za leto 2012 pripadalo še 23 dni letnega dopusta, ki ga z objektivnih razlogov ni mogel izrabiti v času zaposlitve pri toženi stranki. Tega dejstva tožena stranka ni prerekala. Ker je tožnik pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel le nekaj dni pred odjavo iz zavarovanj, zaradi česar dopusta dejansko ni mogel koristiti, je prisodilo tožniku nadomestilo za neizrabljen letni dopust.



VIR: http://www.findinfo.si

torek, 17. januar 2017

Poslovanje slovenskih podjetij v Avstriji z novim letom oteženo

Avstrija z novim letom spreminja zakonodajo, ki bo precej zaostrila pogoje za opravljanje storitev v Avstriji. V odvetniški družbi Grilc-Vouk-Škof kot najbolj problematične določbe izpostavljajo obvezno stalno razpoložljivost plačilne dokumentacije in nesorazmerno visoke sankcije. Več kot 110 podjetij je že vložilo pritožbo na Evropsko komisijo.

Nova zakonodaja med drugim določa, da mora imeti izvajalec storitev plačilno dokumentacijo stalno na razpolago tudi v primeru, da gre za kratkotrajne storitve, je pojasnil Rudolf Vouk iz omenjene odvetniške družbe. Vsa dokumentacija mora biti prevedena in v celoti dostopna na licu mesta, hkrati pa jo je treba stalno aktualizirati.

Kot je opozoril Vouk, lahko pri storitvah manjšega obsega priprava takšne dokumentacije in njeno osveževanje staneta več, kot izvajalec prejme za opravljeno delo. Poleg tega je po mnenju odvetniške družbe težko natančno ugotoviti, kateri dokumenti sploh morajo biti v določenem primeru na razpolago.

Kazni tudi do stokrat višje

Predvidene sankcije za neupoštevanje določil lahko dosežejo tudi do 80.000 evrov, kar je po Voukovih besedah približno stokrat več od dosedanje najvišje možne kazni. Po določilih v pravnem redu EU mora biti vsaka kazen sorazmerna s težo prekrška, zato so takšne sankcije nedopustne, je prepričan Vouk. Opozarja, da si bo lahko podjetnik z nehotenimi kršitvami, kot je denimo pomanjkljiv prevod dokumentacije, nakopal kazen, ki bo občutno presegla vrednost zaslužka za opravljeno delo.
Sankcije so predvidene tudi v primeru, da podjetniku ne uspe pravilno razlikovati med podjemno pogodbo in posojanjem delovne sile.

Spremembe se obetajo tudi na področju napotitev delavcev iz drugih držav, ki so zaposleni v Sloveniji. Med posamezno napotitvijo bosta morala preteči dva meseca, kar je po Voukovih opozorilih velika ovira v primeru kratkotrajnih del, ki jih izvajalci pridobivajo sproti.

Težave tudi za prevoznike


V odvetniški družbi opozarjajo tudi na spremembe glede kabotaže. Gre za vsak prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v določeni državi, ki ga opravlja tuji prevoznik, oziroma prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v drugi državi, ki ga opravlja domači prevoznik. Odslej bo prevoznik za takšen prevoz potreboval dodatna dovoljenja, ki jih po navedbah odvetnikov ne bo mogoče pridobiti v dovolj kratkem času.

Kot primer je Vouk navedel voznika, ki se s praznim tovornim vozilom vrača iz Nemčije v Maribor. Sproti v Salzburgu pobere tovor in ga dostavi v Gradec. Z novim letom bo za to potreboval dovoljenja, na katera bo moral čakati več dni, zato takšen prevoz ne bi bil več smiseln. Vouk je prepričan, da je edini razlog za takšno uredbo želja po dodatni zaščiti avstrijskih prevoznikov.

Sistem postopkov se zaostruje

S kumulacijo postopkov in sankcij bo iz ene same kontrole lahko nastalo veliko število postopkov, kar pomeni dodatno otežitev dela. Kot poudarja Vouk, so vsi takšni postopki večinoma dolgotrajni in polni birokratskih bremen.

Veliko breme je po Voukovih besedah tudi sistem varščine, ki od nalogodajalca zahteva, da v primeru domneve kršitve še pred uvedbo postopka plača varščino. Ta je vse od takrat pa do končanja postopka shranjena pri pristojnih organih, kar pomeni, da nalogodajalec z njo ne more razpolagati. Vouk opozarja, da gre lahko za velike zneske, ki jih nalogodajalci ne morejo kar tako pogrešiti za denimo nekaj mesecev.

V odvetniški družbi poudarjajo, da avstrijska sodišča pred spreminjanjem zakonodaje niso povprašala za mnenje Sodišča EU, kar bi po njihovem mnenju morala storiti.


VIR: http://www.findinfo.si

ponedeljek, 16. januar 2017

Kdo lahko zastopa podjetje?

Zastopanje je nujno v vsaki pravni osebi, saj lahko družba le tako izjavlja svojo voljo, ki je sicer po svoji naravi ne more izjavljati tako kot fizične osebe. Tokrat se bomo osredotočili na zunanje zastopanje družbe, ki obsega pravna dejanja, pravice in obveznosti. Med zunanjimi zastopniki družbe ločimo:
  • zakonite oziroma statuarne zastopnike, ki so z zakonom ali statutom družbe določene za zastopanje družbe in
  • pooblaščence oziroma zastopnike po pooblastilu.
Prvi, ki jih poznamo tudi pod izrazom prokuristi, imajo posebno obliko splošnega pooblastila, ki jim daje upravičenje za sklepanje vseh pravnih poslov, ki jih lahko sklepa družba v sklopu svoje pravne sposobnosti. Edina vrsta poslov, ki jih te osebe ne morejo sklepati je odtujevanje ali obremenjevanje nepremičnin družbe.

Drugi pooblaščenci so osebe, katere na podlagi posebnega pooblastila sklepajo le določene pravne posle za družbo, na račun družbe. Poznamo različne pooblaščence: poslovne, posebne in trgovske, ki imajo pooblastilo, ki se nanaša le na prodajo določenega blaga. Slednji nimajo pravice sklepati pogodb, temveč le zbirati naročila.

Pooblastilo poslovodnega organa družbe

Poslovodja (direktor) je bistven organ za delovanje družbe, ki na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa. Spada med zakonite zastopnike družbe. Na podlagi zakonitega pooblastila lahko sprejema vse odločitve v sklopu delovanja družbe, tj. interne odločitve, ter odločitve o sklepanju poslov s tretjimi osebami.

Družba lahko v družbeni pogodbi opredeli pravice, obveznosti in odgovornost poslovodje. Predpogoj za veljavnost teh določil je, da je družbena pogodba dana v sodni register. Lahko se odloči, ali bo poslovodja ena ali več oseb, ter ali bodo odločitve sprejemali posamično ali skupno.

V družbeni pogodbi pa ni mogoče omejiti zakonitega pooblastila v smislu, da bi se navedla najvišja vrednost posla, do katere ima poslovodja pravico sklepati pogodbe s tretjimi osebami (VSL IV Cpg 1579/2015, VSK I Cpg 138/2001). Posamezni zakonski zastopnik družbe ima pravico do neomejenga zastopanja družbe, ki je lahko omejena le z določbo, da mora odločitve sprejemati skupno z drugimi zakonitimi zastopniki. Ni dopustno omejevati pooblastila v smislu navedbe konkretne vrednosti posla. Četudi družbena pogodba vsebuje takšno omejitev, pa ta nima učinka proti tretjim osebam. Načelo neomejljivosti pooblastil zakonitih zastopnikov je namreč temeljno načelo zastopanja gospodarskih subjektov in velja za vse statusnopravne oblike družb po ZGD-1, inkorporirano pa je v določbi 32. člena ZGD-1 in je v tem pogledu kogentna določba. 

V primeru, da poslovodja huje krši svoje dolžnosti in pravice, ki jih ima na podlagi pooblastila, ga lahko skupščina razreši. Razen, če je odpravnina dogovorjena v družbeni pogodbi, poslovodja v primeru utemeljenega odpoklica ni upravičen do odpravnine. 


VIR: www.mladipodjetnik.si

petek, 13. januar 2017

Pripravite se na delovni teden – že v nedeljo!

Produktivnost se začne s pripravo. Če že vnaprej veste, kaj morate storiti, se boste lahko hitro vrgli v delo. Če si ne vzamete časa za pripravo, pa boste posledično morali naknadno razmisliti o ciljih in namenu svojega dela, kar vam lahko vzame precej dragocenega časa.
Dober delovni teden se tako začne že v nedeljo zvečer. Takrat si lahko zamislite, kaj boste dosegli v prihajajočem tednu, še preden se dela dejansko lotite.

Pri pripravljanju na nov delovni teden vam lahko pomagajo naslednji nasveti.

1. Razmislite o tem, kar ste že storili.

 
Vaš seznam opravil se konstantno spreminja glede na vaše aktivnosti. Če nečesa ne opravite, bo ostalo na vašem seznamu. Če pa ste zelo aktivni, se bo seznam stalno spreminjal in odražal vaše delovanje.

Da bi ugotovili, kaj še morate postoriti, si morate vzeti čas za razmislek o trenutnem stanju. Preglejte svoj seznam opravil za pretekli teden in ugotovite, kaj ste opravili in česa ne – nato pa se vprašajte tudi, zakaj ste nekatere stvari postorili, drugih pa ne.

Če se določeno opravilo stalno nahaja na vašem seznamu, morate sprejeti odločitev: zadevo lahko zbrišete s seznama, saj je očitno ne boste opravili; ali pa jo uvrstite na vrh seznama in si zadate cilj, da boste to storili pred drugimi obveznostmi.

Pomembno pa je, kot rečeno, da si vzamete čas za razmislek. Ta navada je dolgoročno izjemno koristna za vas.

2. Opravila organizirajte in razvrstite v kategorije.

Preglejte svoj seznam opravil in jih razvrstite v kategorije, na primer »služba« in »domača opravila«. Vsako kategorijo lahko še nadalje razdelite glede na službene projekte itd.

Organizacija in razporeditev opravil je izjemno koristna z dveh vidikov:
 

Prvič, seznam opravil, ki so razvrščena v kategorije, je že na prvi pogled prijetnejši kot dolg in neurejen seznam nepovezanih stvari, ki se jih morate lotiti. Če je vaš seznam neorganiziran, boste že vnaprej izčrpani, saj se boste zavedali, kako težko je preskakovati med popolnoma nepovezanimi opravili. Temu se seveda hočete izogniti, zato je priporočljivo, da svoje obveznosti razvrstite v kategorije, ki se jih lotevate drugo za drugo.

Prav tako smo ljudje veliko bolj učinkoviti, če se z nekim opravilom ukvarjamo dalj časa, v primerjavi s preklapljanjem med različnimi nalogami. Skratka: organizacija dela bo povečala vašo učinkovitost.

3. Vnaprej se pripravite.

Najboljša ponazoritev tega nasveta je vnaprejšnja priprava obrokov.

Če v službo pogosto prinesete svoje kosilo ali če svojo torbo v naglici pripravite pred odhodom v službo, zakaj tega pravzaprav ne postorite že večer prej? Karkoli lahko opravite predčasno oziroma vnaprej, vam bo prihranilo nekaj časa naslednji dan. Prav tako to pomeni, da lahko s svojega seznama prečrtate še eno opravilo, o katerem vam tako ni več treba razmišljati.

Tako boste lahko svojo pozornost namenili temu, kar prihaja, namesto da bi razmišljali o vseh malenkostih, ki jih še morate postoriti.

Ponedeljki so vedno izjemno hektični in zasedeni. Če lahko kakšno stvar postorite že prej, vam bo to zagotovo koristilo.

4. Posvetite se sebi.

Nedelje posvetite vlaganju vase.

Začetek tedna je vedno usmerjen k izdelavi, opravljanju obveznosti itd. Ko pridete v službo in se posvetite delu, morate na koncu delovnika pokazati določene rezultate.

Zavedati se morate, da vas vse to čaka, zato je pomembno, da se ob nedeljah posvetite vlaganju vase. Poskrbite za svojo dušo, posvetite čas svoji ustvarjalnosti in domišljiji – tako bodo tudi vaši prihodnji rezultati boljši.

5. Vzemite si čas zase.

Ta nasvet je seveda povezan s prejšnjim, vendar je tako pomemben, da si zasluži svojo točko. V nedeljo zvečer je najpomembneje, da si vzamete čas zase.

Da bi se prebili skozi naporen delovni teden, se morate umiriti in sprostiti. To lahko storite na različne načine: z meditacijo, branjem (knjig, ne družabnih omrežij) ali preprosto z uživanjem ob skodelici čaja. Tišina je lahko čudodelna; v današnji preobremenjeni družbi na to pogosto pozabljamo.

Vzemite si čas zase in se prepustite tišini. Po le 15 minutah neprekinjene tišine boste spočiti in poživljeni. Nato pa boste lahko šli spat z občutkom, da ste pripravljeni na prihajajoči teden.

VIR: www.mladipodjetnik.si

četrtek, 12. januar 2017

Gospodarska gibanja v Sloveniji optimistična

Gospodarske razmere so se v Sloveniji dodatno izboljšale, kar se med drugim kaže v zvišanju obsega BDP in večji zaposlenosti. Na višjo gospodarsko rast sta med drugim vplivala večja domača potrošnja in rast izvoza. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da izzivi ostajajo in da BDP še vedno precej zaostaja za predkrizno ravnjo.

K dosedanji letošnji rasti je ugodno prispevalo zasebno trošenje gospodinjstev, prav tako izvoz, katerega rast pa se upočasnjuje. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je šel medtem v primerjavi z drugim četrtletjem navzgor za en odstotek, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za tri odstotke.

Slovenija ostaja ena od držav z najvišjo gospodarsko rastjo. V tretjem četrtletju je bila rast v medletni primerjavi spet znatno višja od povprečja evrskega območja. Kljub razmeroma hitrejšemu zmanjševanju zaostanka v zadnjih letih pa po opozorilih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ostajamo v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo.


Kriza v gradbeništvu ostaja


Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) podatki o četrtletni gospodarski rasti niso presenetili. Kot so zapisali, je bila dinamika medletne rasti s tremi odstotki višja kot kot v prvih dveh četrtletjih, a se jim ne zdi smiselno dajati preveč poudarka na decimalke, saj se končne vrednosti lahko spremenijo.

Ocenili so, da je rast splošna, torej prisotna na vseh komponentah izdatkovne strukture z izjemo gradbeništva. "Gradbeništvo se sooča z velikim padcem gradbenih del pri inženirskih objektih, kar je posledica zaključka stare perspektive oziroma manjšega priliva iz evropskih sredstev," so pojasnili in dodali, da je podoben trend prisoten tudi v večini držav Višegrajske skupine.

Boljše razmere na trgu dela spodbujajo potrošnjo

V ugodnih gospodarskih razmerah se še naprej izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih je tako že doseglo ravni, primerljive s tistimi v letih stabilne gospodarske rasti. Izboljševanje razmer na trgu dela veča zaupanje potrošnikov, kar spodbuja trošenje gospodinjstev. Zasebna potrošnja je tako letos vidneje okrevala.

Zaposlenost se je v tretjem četrtletju povečala za 2,1 odstotka, kar je podobno kot v prejšnjem četrtletju, ko je bila rast dvoodstotna. V predelovalnih dejavnostih se je število zaposlenih povečalo za 3,3 odstotka, kar je približno 6300 oseb. Več kot štiriodstotno rast zaposlenosti so statistiki med julijem in septembrom opazili tudi v dejavnostih gostinstva, zdravstva in socialnega varstva ter prometa in skladiščenja.

Domače trošenje se je v tretjem četrtletju povečalo za 1,8 odstotka, predvsem na račun končnega trošenja (+2,5 odstotka), medtem ko so se bruto investicije zmanjšale za 0,4 odstotka. Zasebno trošenje gospodinjstev se je v tretjem četrtletju povečalo za 2,6 odstotka. Pri tem statistiki opažajo rast v vseh skupinah izdatkov gospodinjstev, največjo pa za trajne proizvode, kot so avtomobili, pohištvo in večji gospodinjski aparati.

Izvoz nekoliko bolj umirjeno, investicije navzdol

Izvoz se je v tretjem četrtletju na letni ravni okrepil za 5,4 odstotka, uvoz pa za 4,5 odstotka. Stopnje rasti tako uvoza kot izvoza so bolj umirjene kot v preteklem četrtletju, podobne je statistični urad zabeležil v drugi polovici leta 2015 in v prvem četrtletju letos. Zaradi višje stopnje rasti izvoza kot uvoza se je zunanjetrgovinski presežek povečal in h gospodarski rasti prispeval 1,1 odstotne točke.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju zmanjšale za 3,6 odstotka. K temu padcu je najbolj prispevalo zmanjšanje investicij v zgradbe in objekte za 12,4 odstotka, predvsem v nestanovanjske zgradbe. Še večji padec bruto investicij v osnovna sredstva so ublažile investicije v opremo in stroje, ki so se povečale za 6,6 odstotka.

Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v tretjem četrtletju povečala za 2,5 odstotka. K temu so največ prispevale predelovalne dejavnosti, kjer se je dodana vrednost povečala za 6,5 odstotka. Še večjo rast so dosegli v dejavnosti gostinstva, in sicer kar za 11 odstotkov.

VIR: http://www.findinfo.si

sreda, 11. januar 2017

Bodo dražji študenti in honorarci?

Predstavniki vlade so na kongresu Združenja delodajalcev Slovenije predstavili spremembe, ki se napovedujejo, in delodajalcem zagotovili, da si bodo prizadevali za izboljšanje poslovnega okolja.

Velikopotezni načrt vlade

A med predvidenimi ukrepi je tudi poenotenje zavarovalnih osnov za plačilo prispevkov. Kot je povedal Božič, si finančno ministrstvo želi zmanjšati število osnov na okoli deset, kar bi omogočilo večjo preglednost in lažje delovanje sistema.

Zdaj namreč denimo za zdravstvene prispevke obstaja kar 26 različnih kategorij zavarovancev, ki imajo različne zavarovalne osnove in večinoma tudi različne stopnje prispevkov. Po novem bi jih bilo precej manj.

Ali to pomeni, da se bo s poenotenjem zavarovalnih osnov podražilo honorarno delo, delo študentov in upokojencev? Verjetno, saj želijo poenotiti vse oblike dela. Ideja o tem je predstavljena tudi v beli knjigi, naj bi pa šlo za dolgoročen projekt – do zdaj to ni uspelo še nobeni vladi. Seveda predstavniki vlade besede podražitev ne omenjajo – govorijo zgolj o poenostavitvah.

Napovedujejo strukturne reforme

Božič je napovedal še spremembe na področju pavšalnih obdavčitev, napotenih delavcev, del zakonodaje na področju obdavčitve nepremičnin naj bi šel na vlado že letos, pripravljajo pa tudi zeleno davčno oziroma proračunsko reformo in nadaljevanje informatizacije oziroma digitalizacije storitev za zavezance.

Zaradi pomanjkanja talentov višje plače

Kljub obljubam vlade pa so bili gospodarstveniki nekoliko skeptični. »Nenehno dodatno obremenjevanje gospodarstva se mora prenehati,« je pou­darjal predsednik ZDS in direktor Boxmark Leatherja Marjan Trobiš. Miljenko Muha iz Kostaka pa od vlade pričakuje, da končno začne vladati – izbere pet stvari, ki jih bo naredila, in jih tudi naredi.

Marjan Batagelj iz Postojnske jame je opozoril na nujnost prožnega trga dela in oteženo zaposlovanje tujcev, Miro Smrekar iz Adecca pa na pomanjkanja talentov in vprašanje, kako jih zadržati. »Večinoma si bomo kradli kadre, kar pomeni inflacijo plač za isto opravljeno delo,« je še dodal.

VIR: www.finance.si

torek, 10. januar 2017

DDV in spletna prodaja blaga v EU

Evropska komisija je 1.12.2016 predstavila sklop ukrepov za izboljšanje pogojev v zvezi z DDV za podjetja iz EU, ki se ukvarjajo s spletno prodajo blaga. Trenutni DDV sistem v EU je administrativno in finančno zelo zapleten za mikro, majhna, ter srednja podjetja, ki želijo blago prodajati končnim potrošnikom v EU.

Trenutno veljavna DDV pravila v zvezi s spletno prodajo blaga v EU

Če slovenski davčni zavezanec dobavi blago končnemu potrošniku iz druge države EU takšno dobavo blaga obravnava kot dobavo blaga na daljavo v skladu z 20. členom ZDDV-1.

Pri dobavi blaga na daljavo ima slovenski davčni zavezanec dve možnosti in sicer:
  • če skupna dobava blaga v določeno državo EU ne preseže praga, ki je v tej državi EU določen za dobave blaga na daljavo, slovenski davčni zavezanec izstavi račun z DDV in ravna po pravilih slovenske DDV zakonodaje (ZDDV-1).
  • če skupna dobava blaga v določeno državo EU preseže prag, ki je v tej državi EU določen za dobave blaga na daljavo, pa mora slovenski davčni zavezanec pridobiti DDV številko v drugi državi EU, ter obračunavati DDV in upoštevati DDV zakonodajo te druge države EU. 

Primer 2: Podjetje A (slovenski davčni zavezanec) prodaja blago končnim potrošnikom v Nemčiji. V Nemčiji je prag za dobavo blaga na daljavo 100.000 EUR. Kako ravna podjetje A, če obseg prodaje končnim kupcem v Nemčiji ne preseže navedenega praga in kako ravna če navedeni prag preseže?

Če podjetje A ne preseže praga 100.000 EUR izstavlja račune s slovenskim DDV in ravna v skladu s slovensko DDV zakonodajo. Če pa podjetje A preseže prag 100.000 EUR, se mora registrirati za namen DDV v Nemčiji in obračunavati nemški DDV v skladu z nemško DDV zakonodajo.


Novosti, ki jih predlaga Evropska komisija v zvezi s spletno prodajo blaga

Evropska Komisija obljublja, da bo v naslednjih treh letih posodobila DDV sistem v EU. Gre predvsem za spremembe na področju obračunavanja DDV pri spletni prodaji blaga. Za mikro, majhna in srednja  podjetja je spoštovanje trenutno veljavne zakonodaje s finančnega in administrativnega vidika velik zalogaj. Praksa kaže, da se gibljejo stroški registracije za DDV namene v drugi državi  EU nekje med 4.000 in 8.000 EUR letno.

Visoki stroški v zvezi z izpolnjevanjem DDV obveznosti v drugi državi EU pa za mikro in majhna podjetja predstavljajo ključno oviro za vstop na tuji trg. Zato Evropska komisija predlaga naslednje spremembe:

  • nova pravila, ki bodo podjetjem, ki prodajajo blago prek spleta, omogočala enostavno izpolnjevanje obveznosti DDV v EU na enem mestu;

Evropska komisija predlaga, da bi spletni trgovci izpolnjevali DDV obveznosti drugih držav EU preko sistema Mini VEM, (sistem Mini VEM se že sedaj uporablja za e-storitve) v svoji matični državi. Spletni trgovci naj bi prek sistema Mini VEM preprosto vložili le en četrtletni obračun za DDV, ki ga dolgujejo v celotni EU. Nova ureditev bi tako malim spletnim trgovcem znižala stroške poslovanja, saj jim ne bi bilo potrebno plačevati drage računovodske in davčne storitve v zvezi z DDV poročanjem v drugih državah EU.
  • poenostavitev pravil o DDV za zagonska in mikro podjetja, ki se ukvarjajo s spletno prodajo, pri čemer se bo DDV za čezmejno prodajo v vrednosti do 10 000 evrov obračunaval v matični državi, majhna in sredna podjetja pa bodo imela koristi od preprostejših postopkov za čezmejno prodajo v vrednosti do 100 000 evrov za lažje poslovanje;
Za dobave blaga na daljavo naj bi se po novem določila dva praga, ki bosta veljala za vse države EU, in sicer:

    10.000 EUR za mikro podjetja in
    100.000 EUR za majhna in srednja podjetja.

Po trenutno veljavni zakonodaji ima vsaka od držav EU določen svoj prag oz. mejne vrednosti za določitev kraja dobave blaga pri prodaji blaga na daljavo. Konkretne prage po državah EU, ki so trenutno v veljavi, lahko preverite na tej povezavi (https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/docs/body/vat_in_ec_annexi.pdf).

VIR: http://www.findinfo.si

petek, 6. januar 2017

V veljavo stopila novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih

V torek, 3. januarja 2017, je v veljavo stopila novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ukinja zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru lastnine nepremičnine v vrednosti do 120.000 evrov.

Predlog ukinja zaznambe na nepremičninah in ukinja vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov, pišejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDS).
Če ima oseba v lasti nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, je do omenjenih pravic lahko upravičena le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini.

Varstveni dodatek je namenjen posameznikom in družinam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2015 je bila 14,3 odstotna in je prvič po dveh letih padla. V splošnem se revščina zmanjšuje, kar pa ne velja za revščino med starejšimi, zlasti samskimi, ki je bistveno višja kot pri splošni populaciji.

VIR: data.si

četrtek, 5. januar 2017

8 načinov kako priti do nove poslovne ideje

Začetek leta je odličen čas, da pričnete s poslom ali novim projektom. Seveda se morate najprej domisliti odlične poslovne ideje, ki vam bo prinesla uspeh in vas rešila dolgov ali pa vam prinesla novo bogastvo. Predstavljamo vam 8 načinov, kako se domisliti nove poslovne ideje.

1. Vprašajte se: Kam je namenjen svet?


Zares uspešne poslovne ideje so tiste, ki so pred ostalimi. Razmislite o trendih za prihodnost in novi tehnologiji, ki se pojavlja ter poiščite način, kako se boste premaknili v te vode.

2. Vas nekaj resnično moti? Domislite se rešitve.


Uspešnega podjetnika Colina Barcelouxa so kot študenta zelo motile visoke cene učbenikov. Ko je zaključil s študijem je ustanovil podjetje, ki je izposojalo učbenike po 60 odstotkov nižji ceni. Z Bookrenter.com je leta 2007 pričel sam, danes pa mu pomaga kar 200 zaposlenih. »Samo pomislite kaj vas zares moti. Tam boste našli dobro poslovno idejo.« pravi uspešen podjetnik Colin Barceloux.

3. Iskati morate nove niše.

Z vašo poslovno idejo vam ni potrebno odkriti Amerike. Poglejte kaj manjka nekaterim velikim igralcem v svetovnem merilu in poizkusite zapolniti vrzel.

4. Vaše sposobnosti uporabite na popolnoma novem področju. 


Razmislite ali bi lahko tehnologija ki ste jo razvili, vaše znanje ali sposobnosti uporabili v kateri drugi industriji. Dober primer je švicarsko podjetje JMC Soundboard, ki izdeluje visoko kakovostne zvočnike. Lastnik podjetja, podjetnik Jeanmichel Capt je izdeloval kitare in nato to tehnologijo prenesel na izdelavo zvočnikov, ki proizvajajo visoko kakovosten zvok.

5. Poiščite industrijo, kjer v zadnjem času ni bilo nobenih inovacij

Raziščite kateri trgi v zadnjem času niso imeli veliko inovacij. Podjetnik Key se je odločil poiskati svojo poslovno idejo na prav tak način. Pogledal je trge, kjer že dlje časa ni bilo nobenih inovacij in naletel na trg etiket za produkte. Izdelal je Spinformation etiketo, ki je namenjena vsem proizvajalcem, ki bi želeli imeti na proizvodu več podatkov, vendar za to ni prostora. Etiketa je sestavljena iz dveh plasti, zgornjo držimo in spodnjo vrtimo, na tak način lahko spreminjamo prikazane vsebine na izdelku.


6. Naredite cenejšo različico že obstoječega produkta 


Veliko podjetij prične s poslom tako, da ponudi obstoječe izdelke po nižji ceni. Dober primer so štirje nekdanji učenci neke ameriške poslovne šole, ki so ustanovili optiko. Podjetje, ustanovljeno 2010 s sedežem v New Yorku prodaja očala na recept. Za tovrstna očala v Ameriki kupec odšteje približno 300 USD, mladi podjetniki pa jih prodajajo za zgolj 95 USD. Danes ima podjetje že 100 zaposlenih.

7. Pogovarjajte se s kupci

Da bi se domislili poslovne ideje, ki rešuje problem ljudi se morate pogovarjati s kupci. Če vas zanimajo gorska kolesa se zadržujte v trgovinah s tovrstno opremo in na oddelkih večjih trgovin, ki prodajajo gorska kolesa in opremo. Pogovarjajte se s kupci in jih vprašajte, kaj si želijo. V kolikor vas zanima odprtje spletne trgovine pa pošljite spletno anketo potencialnim strankam in se seznanite z njihovimi potrebami in željami.

8. Igrajte se igro kombiniranja

Sprehodite se med policami trgovine s strojno opremo in kombinirajte po dva različna proizvoda v enega. Že res, da bo večina kombinacij obupnih in prav nič praktičnih, vendar z malo vztrajnosti boste prišli do zanimive kombinacije.

VIR: www.mladipodjetnik.si

sreda, 4. januar 2017

Brezplačna aplikacija miniBlagajna za mobilne telefone in tablice

Brezplačna mobilna aplikacija Finančne uprave RS, ki se imenuje miniBlagajna, omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Aplikacijo je mogoče od 29. 12. 2016 prenesti iz Trgovine Play. V iskalnik omenjene trgovine vpišite Finančna uprava Republike Slovenije ali miniBlagajna in aplikacijo naložite na mobilno Android napravo.


Ključne funkcionalnosti mobilne aplikacije so: izdaja davčno potrjenih gotovinskih računov; tiskanje računov; pregled vseh izdanih računov za poslovni subjekt; možnost prikaza izdanih računov za posameznega operaterja, blagajno ali poslovni prostor; izdaja računa fizični osebi ali davčnemu zavezancu; izdaja: računa, računa za predplačilo in računa s predplačilom; izvoz podatkov (Excel, za davčni pregled); in še mnogo več. 

Ob tem  bi vas še opozorili, da se bo vezano knjigo računov skladno z Zakonom o davčnem potrjevanju računov lahko uporabljalo samo še do konca leta 2017. Z 31.12.2017 se namreč izteka prehodno obdobje. Po tem datumu se bo za izdajo računov uporabljalo elektronsko napravo za izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Finančno upravo RS.

VIR: FURS

torek, 3. januar 2017

Je dvig plač javnim uslužbencem dobra novica za podjetja? Da, a ni vse tako rožnato

Čeprav se je zaradi novega dviga plač v javnem sektorju marsikdo najbrž močno ujezil, utegne iz vsega skupaj nastati tudi nekaj dobrega. Po ocenah ekonomistov je to dobra novica za zasebno porabo, posledično pa za podjetja. A zakaj morda ni vse tako zelo lepo, kot se zdi na prvi pogled?

Če seštejemo to, za kar se je zdravnikom in javnim uslužbencem uspelo izpogajati v zadnjem mesecu dni, pridemo do številke sto milijonov evrov. Za toliko bo večja masa plač za obe skupini skupaj. V javnem sektorju je okoli 170 tisoč zaposlenih. To na letni ravni pomeni skoraj 600 evrov na zaposlenega v javnem sektorju.

Dobra novica za porabo

»Dvig plač ima zagotovo lahko pozitivne učinke na potrošnjo. Po drugi strani pa je treba vedeti, da se s tem povečuje primanjkljaj, posledično lahko to pomeni večji dolg države. Za zdaj to ni težava, lahko pa do težav pride, če bodo začele rasti obrestne mere,« pojasnjuje ekonomist Sašo Polanec. Kot pravi, bi bilo dobro, če bi v javnem sektorju rasla produktivnost.

BS: rast bo temeljila na domačem povpraševanju

Banka Slovenije v svoji zadnji analizi napoveduje, da bo gospodarska rast v Sloveniji v srednjeročnem obdobju stabilna in opazno nad evrskim povprečjem. V letu 2017 bo znašala okrog 2,5 odstotka, napoved rasti BDP za leto 2018 je 2,6 odstotka, za 2019 pa 2,5 odstotka.

»Rast bo v večji meri temeljila na domačem povpraševanju. Zasebna poraba se bo krepila zaradi nadaljnje rasti razpoložljivega dohodka,« napovedujejo pri Banki Slovenije.

Plače rastejo, najbolj v javnem sektorju

Povprečna mesečna bruto plača za oktober je znašala 1.567,99 evra in je bila glede na september realno približno enaka, glede na lanski oktober pa za 1,5 odstotka višja, ugotavljajo državni statistiki.

V prvih desetih mesecih letos so se povprečne bruto plače najbolj zvišale v javnem sektorju, in sicer v dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti, za 5,5 odstotka glede na isto lansko obdobje. V panogi zdravstvo in socialno varstvo so letos povprečne bruto plače višje za 3,1 odstotka.

V zasebnem sektorju je letos največja rast bruto plač v panogi drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, v katero so vključene tudi kadrovske agencije – 3,4 odstotka glede na isto lansko obdobje.

VIR: www.finance.si