ponedeljek, 26. avgust 2019

Ste deloholik?

Se vam zdi, da pri delu pretiravate? Biti deloholik vas lahko stane napredovanja, mirnega družinskega življenja, prijateljev, zdravja. Preverite, ali ste tudi vi eden od njih. 
 
 
Živimo v svetu, kjer preizkušamo meje. Tako mi, kot naši delodajalci. Meje, ki jih krepko premikamo, kmalu postanejo nova norma, ki jo je vedno znova in znova potrebno preseči. Po nedavni ameriški raziskavi je kar 32 % ljudi že sklenilo posel preko telefona na stranišču, 27 % pa jih je to storilo med ljubezenskim zmenkom. Se vam zdi to pretirano?

Pretirano predajanje delu ima lahko tudi negativne posledice na vaše zdravje in na vašo kariero, da o nekvalitetnem življenju sploh ne govorimo.

Kdo je deloholik?
Deloholik je impulzivni delavec, v katerem mu neprestano tli želja po delu, ne glede na to, kako izčrpan je. Takšno stanje lahko načne psihično in telesno zdravje - zaposleni, ki tedensko opravijo 55 delovnih ur, imajo za kar 33 % večje možnosti, da utrpijo kap. Norveška raziskava je pokazala, da imajo deloholiki večje možnosti za razvoj ADHD motnje, obsesivne kompulzivne motnje, anksioznosti ali depresije.

A to, da delate pozno v noč, vas še ne spremeni v deloholika. Obstaja namreč velika razlika med tem, da ste deloholik, ali le strastno zaljubljeni v svoje delo. Ljudje, ki delajo več kot 40 ur tedensko, a ob tem ne izražajo obsesije do dela, nimajo tolikšne možnosti za razvoj kardiovaskularnih motenj, kot tisti, ki jim delo pomeni vse.

Samooklicani deloholiki imajo v veliki večini zdravstvene težave, primanjkuje jim spanca, trpijo za insomnijo, so bolj cinični, bolj čustveno izčrpani in bolj depresivni kot tisti, ki nimajo takšnih tendenc.

Ali še vedno niste prepričani, ali ste deloholik, ali ne? Preberite si spodnja vprašanja.

Ali vas služba osrečuje?
Služba vam mora prinašati veselje. Če vanjo vložite veliko časa in truda ter vas to osrečuje, to pomeni, da imate zgolj radi to, kar počnete. Če delate dolge ure in ste ob tem še vedno nesrečni, ste deloholik.

Ali delo vstopa v vaše zasebno življenje?
Zahvaljujoč pametnim telefonom lahko kadarkoli pogledamo elektronsko pošto. Če imate težavo, da niti doma ne morete brez tega, obstaja verjetnost, da ste deloholik. Ne morete nehati misliti na delo? Se preprosto ne morete sprostiti? Ali na družinskih srečanjih neprestano mislite samo na službo?
Deloholiki imajo občutek krivde, če se znajdejo v situaciji, ko nimajo kaj za početi. Velikokrat tudi odpovejo vabila na pijačo, saj bi veliko raje delali.

Ali si samo nalagate delo in ne delegirate drugim?

Lastnost deloholikov je, da si neprestano nalagajo nove delovne naloge, saj menijo, da nihče drug ne bo dela opravil tako dobro, kot oni sami. A takšna miselnost vpliva na produktivnost. Drugi razlog, zakaj se obnašajo tako, je, da mislijo, da bodo s tem postali nezamenljivi. Ne zavedajo pa se, da je deljenje informacij in predajanje znanja na druge pozitivna in hvalevredna lastnost, ki jo cenijo tudi delodajalci.

Ali že kažete znake izgorelosti?

Če se vam pojavljajo znaki, kot so težave pri spanju ali fizična izčrpanost, ste najverjetneje že na poti k izgorelosti. Veliko deloholikov začne svojo produktivnost na delu povezovati z boljšo samopodobo, zato bi v primeru neuspehov takoj smatrali, da so manj vredni.

Je vaša služba vaša identiteta?
Če si odgovorite iskreno na to vprašanje, boste hitro spoznali, ali spadate v skupino deloholikov ali ne. Se vam še kaj drugega dogaja v življenju, ali se to vrti neprestano okrog službe? Odgovorite si na vprašanje “Kdo sem?” Kakšen bo odgovor?

Trije načini, da se tega rešite
Če ste ugotovili, da ste deloholik, obstajajo trije načini, da se temu izognete. Poiščite vzrok težave - je za dolge delovne ure kriva anksioznost ali slaba samopodoba? Postavite si meje - spremenite svoje delovne navade, doma ne glejte elektronske pošte. Poiščite si podporo - povežite se z enakomislečimi ljudmi in z njimi delite svoje težave.
 
Vir: www.mojedelo.com

ponedeljek, 19. avgust 2019

Lastnosti šefic

Način in uspešnost vodenja v podjetju se odraža v poslovnih rezultatih, odnosih med zaposlenimi, bolniških odsotnostih, fluktuaciji, zavzetosti zaposlenih in še marsikje – in vse ima svojo ceno. Podjetja, ki jih vodijo ženske, so nadpovprečno učinkovita, bolj dobičkonosna in finančno stabilnejša, so po analizi 18.300 gospodarskih družb v Sloveniji, ki jih vodijo ženske, ugotovili v družbi Bisnode. V nadaljevanju je povzetek pogovora s Sonja Klopčič, svetovalko za vodenje kadrov in razvoj, ki pojasnjuje kako podjetja vodijo ženske.


V procesu vodenja, ki zajema načrtovanje, organiziranje, motiviranje, preverjanje in ukrepanje, vodje v praksi pogosto odgovarjajo le na dve ključni vprašanji: »Kaj bomo naredili?« in »Kako bomo to izvedli?«, ne pa »Zakaj?«. To je vprašanje, povezano s smislom in poslanstvom, z vizijo in vrednotami podjetja. Ta voditeljska vprašanja pogosteje zastavljajo ženske, k iskanju odgovorov pa znajo pritegniti več zaposlenih. Prav vključevanje vseh potencialov pa je po njenem mnenju prava pot za trajnostno uspešnost.

Potrebe in zahteve zaposlenih se zelo spreminjajo. Še nedavno je bilo eno najpomembnejših vprašanj zaposlitev za določen ali nedoločen čas, zdaj ga izpodriva vprašanje osebnega poslanstva in razvoja. Letni razgovor z vodjem gre v pozabo, saj je pomembna nenehna komunikacija in dajanje povratnih informacij. Tak način sodelovanja z zaposlenimi je ženskam bližji, saj je v nekaterih pogledih podoben materinski vlogi: otroka, sodelavca, podjetje je treba dobro vzgojiti in ga pripraviti za samostojno življenje. To je mogoče doseči s spoštovanjem, spodbujanjem, podpiranjem, z negovanjem in s sočutjem, pa tudi z navdihovanjem in navduševanjem. Medtem ko si ženske štejejo za neuspeh, če jim ne uspe povezati se z ljudmi, so moški osredotočeni predvsem na cilj.

Najti je treba ravnovesje med obema pristopoma. Ženske zmorejo pogosteje tekmovanje spremeniti v sodelovanje, v podjetjih pa iz bojišč narediti igrišča. Za gradnjo uspešnih podjetij je treba ustvariti prostor, kjer bodo lahko ljudje sprostili svojo ustvarjalnost, ki je ključni pogoj za inovativnost. Na ustvarjalnost pa ne moremo vplivati z ukazom ali navodilom, temveč samo posredno, z usmerjanjem, s svetovanjem, coachingom in z navduševanjem.

Vir: www.svetkapitala.delo.si

ponedeljek, 12. avgust 2019

Kako veste, da je pravi čas za menjavo računovodskega servisa?


Morda so ravno poletni meseci primerni za zamenjavo računovodskega servisa. Če z računovodskim servisom niste zadovoljni, je vaša pravica (in dolžnost), da naredite, kar je v interesu uspeha vašega podjetja.

Računovodski servis vam lahko pomaga na marsikaterem področju. Razmislite torej – vam vaš računovodski servis ponudi dovolj, da opraviči svojo ceno. Lahko si pomagate s spodnjimi tezami.

1. Reagirajo, a niso proaktivni
Računovodstvo naj ne gasi požarov, lovi naj nevarnosti, ki lahko v požar zrastejo, če jim ne boste namenili dovolj pozornosti.
2. Niso organizirani
Je njihova pisarna pravi nered? To so lahko kaže na neorganiziranost in slab pregled, kar pa niso dobri obeti glede urejenosti arhiva in sledljivosti dokumentov.
3. Ne svetujejo pri lastni organizaciji
Vam pomagajo pri urejanju dokumentov tudi v vašem podjetju? Vam predlagajo način dela in sistem arhiviranja?
4. Ne razumejo vaše panoge
Ali sodelujejo s kakšnim podjetjem, ki posluje na podoben način in v isti branži kot vi? Če ne, potem verjetno nimajo zadostnih izkušenj, da bi z vami delili res koristne nasvete.
5. Ne vejo kako bi vam pomagali
Računovodski servis bi moral imeti jasno predstavo glede svoje vloge v vašem poslovanju, ter svoje odgovornosti in načrtov za prihodnost.
6. Ne razložijo vam stanja
Ali jim boste morali prejete račune dostavljati v fizični obliki, ali vam omogočajo, da jim pošljete elektronsko? Ali vam omogočajo dostop do (ažurnih) podatkov o poslovanju vašega podjetja? So vam na voljo za morebitna vprašanja, pojasnila in nasvete?
7. Sami pridete do boljših zaključkov
Marsikateri podjetnik ali direktor ima željo, da osvoji boljše razumevanje računovodstva, zato sam poskuša osvojiti nekatera računovodska znanja. Če na ta način pride do boljših zaključkov kot njegov računovodski servis, je morda dodana vrednost servisa manjša, kot je morda mislil.

Spremembe niso lahke in čeprav ste morda ugotovili, da imate vse potrebne razloge za zamenjavo računovodskega servisa, vemo, da razhod s poslovnim partnerjem ni enostavna odločitev. Dobra novica je, da tudi sami lahko prevzamete aktivno vlogo pri povečanju zadovoljstva s svojim servisom.
Če pa se odločite za menjavo računovodskega servisa, se dajte v prvi vrsti prepričati v kvaliteto in zanesljivost vašega novega, verjetno večletnega poslovnega partnerja. Nič ni namreč hujšega kot to, da pridete iz dežja pod kap.
Vir: www.bankazapodjetnike.si

četrtek, 8. avgust 2019

Kakšni so dejanski stroški s. p.?


Na poslovno pot se je potrebno pripraviti in med priprave zagotovo sodi razmislek in kalkulacija stroškov bodočega podjetnika. V nadaljevanju bom bomo predstavili kakšni so stroški s. p. (navadnega), na katere morate računati ob registraciji s. p. in jih morate upoštevati ob pripravi poslovnega načrta.


Vsi stroški s.p.


Da bo vaš vstop v poslovanje s. p. čim lažji, objavljamo seznam okvirnih stroškov, ki vas čakajo ob samozaposlitvi. 

1. Obvezni stroški

Minimalni prispevki za socialno varnost so stroški, ki jih mora plačevati vsak samozaposleni. Ti stroški s. p. so fiksni, to pomeni, da nastanejo tudi, če podjetnik posluje z izgubo oziroma tudi takrat, ko ne posluje. Med prispevke za socialno varnost se štejejo prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Ti stroški s. p. v letu 2019 skupaj znašajo 385,42 evra.

Ko prvič odprete s. p., lahko računate za prvo leto poslovanja na polovične stroške za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Drugo leto vašega poslovanja pa so ti stroški nižji za 30 odstotkov. Vendar pa razpolovitev stroškov ne velja tudi za stroške za zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje, ti se še vedno plačujejo v polnem obsegu. Prvo leto so tako lahko vaši stroški za socialna zavarovanja skupaj 262,59 evra.

Če imate otroka, mlajšega od treh let ali dva (ali več) ter najstarejši še ni končal prvega razreda osnovne šole, lahko tudi kot samozaposlena oseba uveljavljate pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva.

2. Stroški, vezani na varnost in zdravje na delovnem mestu

Kot samostojni podjetniki morate poskrbeti tudi za varnost in zdravje na delovnem mestu. Smiselno je, da opravite usposabljanje tudi kot samozaposleni, čeprav zakonodaja od vas tega nikjer izrecno ne zahteva. Če imate zaposlene, pa jih morate ne glede na obliko zaposlitve (pogodba o zaposlitvi ali pogodba civilnega prava) napotiti na usposabljanje, saj vas k temu zavezuje zakon. V vsakem primeru ni odveč, če usposabljanje opravite tudi kot samozaposleni, saj vas lahko v primeru poškodbe na delovnem mestu brez opravljenega usposabljanja doleti regresni zahtevek Zavarovalnice za zdravstveno zavarovanje Slovenije za plačilo stroškov vašega zdravljenja.

Samozaposlena oseba je dolžna oceniti tveganje. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja. Določiti mora tudi ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Samozaposlena oseba mora pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) prav tako izrecno ne določa, da mora samozaposlena oseba opraviti zdravniški pregled na medicini dela.
Kdaj je torej smiselno opraviti usposabljanje, oceno tveganja in zdravniški pregled? Odgovor je preprost. Če se vam kot samozaposlenim pripeti kakršnakoli nezgoda ali poškodba, zaradi poklicnega tveganja! 

3. Stroški, ki jih imate glede na dejavnost

Sem sodijo stroški, ki so lahko zelo različni, saj se vežejo na dejavnost, ki jo opravljate. Če ne poslujete doma, morate v tem sklopu računati na stroške najema poslovnega prostora ter stroške vzdrževanja in obratovanja objekta (voda, elektrika, komunala), tu so tudi telekomunikacijski stroški (telefon, internet), pa oprema oziroma osnovno orodje glede na dejavnost, ki jo opravljate (stroji, material, delovna obleka, računalnik, telefon, pisarniški material …), sem pa sodijo tudi potni stroški, malica, morebitna potovanja v tujino (npr. na izobraževanje, obisk sejma, iskanja poslovnih partnerjev, mreženje …) 

4. Ostali stroški

Danes velja, da če vas ni na spletu, ne obstajate. Zato morate v podjetju poskrbeti tudi za ustrezen prikaz vaše dejavnosti, imeti morate spletno stran, vizitke, štampiljko, poskrbeti morate za marketing in promocijo. Težko vam bo uspelo brez poslovnega načrta, med stroške pa lahko štejete tudi poslovna mreženja oziroma druženja na poslovnih dogodkih in s poslovnimi partnerji.
Vir: www.data.si

ponedeljek, 5. avgust 2019

Predlogi sprememb pokojninske zakonodaje

 Socialni partnerji predvidoma zaključujejo pogajanja glede sprememb pokojninske zakonodaje pred začetkom javne razprave. V končni inačici je, po neuradni informacijah, ostalo precej manj novosti, kot so jih sprva načrtovali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
 

  Zvišanje upokojitvene starosti na 67 let za tiste, ki nimajo dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, kar je povzročilo med sindikati in tudi v javnosti največ vznemirjenja, je ministrstvo umaknilo iz predloga.
 
 
Na zelo različne in nasprotujoče odzive je naletela tudi zamisel o ureditvi tako imenovanega dvojnega statusa za tiste, ki želijo še ostati aktivni po tem, ko že izpolnijo vse pogoje za upokojitev. Trenutno je na mizi predlog, da bi upokojenci, ki bi ostali na trgu dela, tri leta ob plači prejemali 40 odstotkov pokojnine, po tem obdobju pa bi se delež znižal na 20 odstotkov. Obrtniki temu odločno nasprotujejo, saj se jim je zdela še prvotna ponudba - 50 odstotkov prva tri leta in 100 odstotkov po tem - premalo.

Za dve točki predloga so, kot je slišati, našli skupni jezik - za vsako leto podaljšanja delovne dobe, po izpolnitvi obeh pogojev za starostno upokojitev, bo posameznik prejel triodstotni bonus. Strinjajo se tudi glede odmernih odstotkov. Za ženske bo ta ostal 63,5 odstotka, kot je zdaj, za moške pa se bo postopoma zvišal na 63,5 do leta 2025.

Ženske bodo za vsakega otroka, a največ za tri, dobile 1,36 odstotka bonusa, pod pogojem, da ne bodo uveljavljale časovnega bonusa.

Po javni razpravi naj bi predlog obravnaval ekonomsko-socialni svet, na ministrstvu pa upajo, da bo novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sprejeta še letos. 


Vir:www.delo.si

četrtek, 1. avgust 2019

Nekaj o nadurnem delu ...

Nadurno delo je delo, ki ga delavec opravlja preko polnega delovnega časa. 
 

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Izjemoma je lahko z zakonom ali kolektivno pogodbo določen krajši polni delovni čas (krajši od 40 ur), vendar ne manj kot 36 ur na teden. Slednje velja za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare. Glede na zgoraj navedeno je nadurno delo vsako delo, ki presega 40 ur tedensko oziroma če je polni delovni čas opredeljen v trajanju manj kot 40 ur, je nadurno delo vsako delo, ki presega tako določeno število ur tedensko.

Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati nadurno delo:
  • v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
  • če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
  • če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
  • če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
  • v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Vendar pa se nadurno delo ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času, in sicer:
  • z ustrezno organizacijo in delitvijo dela,
  • razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali
  • z zaposlitvijo novih delavcev.

Delavcu pripada za čas opravljanja nadurnega dela že na podlagi zakona poseben dodatek.

Nadurno delo se odredi v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Izjemoma ustno – v tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. V primeru odklonitve pisnega soglasja, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.

Komu se nikakor ne sme odrediti nadur:
  • delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
  • delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
  • delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare,
  • delavcem, ki delajo krajši delovni čas po posebnih predpisih in delavke v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko dojijo otroka, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost zanjo ali otroka.
Kdo sicer lahko opravlja nadurna dela, vendar mora dati soglasje:
  • starejši delavci,
  • delavci, ki negujejo otroka, starega do treh let,
  • delavci, ki živijo sami z otrokom, mlajšim od sedem let ali hudo bolnim otrokom oziroma otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke.
Vir: www.data.si