četrtek, 27. oktober 2016

Jesenska finančna vzpodbuda - uporabite jo!






Greste v naložbe, širite dejavnost, razvijate nove izdelke ali storitve, potrebujete nove kadre? Časopis Finance je poiskal kje lahko dobite subvencijo ali pa ugodno posojilo za svoje poslovanje.



Trenutno aktualni razpisi, s katerimi lahko uplivate na konkurenčnost in razvoj podjetja, so naslednji:


Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo



1. Podpora strateškim razvojnoinovacijskim partnerstvom (SRIP) 


Prek razpisa bo vlada podprla vzpostavitev SRIP oziroma inovacijskih grozdov, s čimer želijo okrepiti raziskovalno-razvojno-inovacijsko sodelovanje sicer neodvisnih deležnikov – gospodarstva, raziskovalnih organizacij ter drugih relevantnih razvojnih deležnikov.

Rok prijave: 15. november 2016 in 7. februar 2017



2.Sofinanciranje inovativnih produktov v turizmu 


Gre za subvencije za razvoj in promocijo novih in inovativnih turističnih proizvodov, ki temeljijo na trajnostnem turizmu. Minimalna vrednost upravičenih stroškov projekta je lahko 30 tisoč evrov, delež sofinanciranja je lahko največ 70 odstotkov.

Rok prijave: 7. december 2016 in 22. februar 2017


SPIRIT


1.Procesni vavčer 2016/2017


Do 20 tisoč evrov lahko dobi podjetje za sofinanciranje stroškov zunanjih storitev svetovanja pri uvajanju izboljšav poslovnih procesov v podjetjih. Upravičeno podjetje bo moralo vzpostaviti projektno skupino za izvajanje poslovnih procesov, ki mora biti sestavljena vsaj iz dveh članov, zaposlenih pri upravičencu.

Rok prijave: 10. november 2016, 8. december 2016, 11. januar 2017 in 15. februar 2017



2.Sofinanciranje tržnih raziskav na tujih trgih


Podjetja se lahko prijavijo za sofinanciranje tržnih raziskav na tujih trgih v letih 2016 in 2017 z namenom identifikacije novih tržnih priložnosti podjetja.

Rok prijave: 2. junij 2017



3.Spodbujanje tujih naložb 


Finančne spodbude za začetne naložbe pri prvih kapitalskih vstopih tujih vlagateljev. Agencija SPIRIT je sicer skupno razpisala 4,6 milijona evrov za letos in prihodnje leto.

Rok prijave: 27. marec 2017


Slovenski regionalno razvojni sklad

1.Predfinanciranje evropskih projektov 


Posojila za projekte, ki so bili uspešni na razpisih za evropska sredstva in imajo podpisano pogodbo o sofinanciranju. Vlagatelj lahko pridobi posojilo v višini do največ 80 odstotkov pogodbene vrednosti odobrenih evropskih sredstev, praviloma največ do sto tisoč evrov.

Rok prijave: 15. december 2016


Ministrstvo za izobraževanje, znanost in razvoj


1.Spodbude za raziskovalce na začetku kariere 


Sofinanciranje upravičenih stroškov izvedbe neodvisnih raziskav raziskovalnih organizacij, ki jih bodo izvedli v njih zaposleni raziskovalci, ki s svojim raziskovanjem predstavljajo most med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom.

Rok prijave: 7. december 2016


SID banka


Le še do 31. oktobra bo SID banka sprejemala vloge za posojila v okviru posojilnega sklada za MSP (mikrofinanciranje poslovanja, financiranje poslovanja, financiranje naložb in zaposlovanja ter financiranje RRI). Prav tako le še do tega datuma SID banka sprejema vloge za sofinanciranje tehnološko-razvojnih projektov. O naknadnem podaljšanju linij bodo javnost pravočasno obvestili, sporočajo na SID banki.


1.Potrpežljiva posojila


Posojila SID banke za financiranje naložb s kapitalsko utrditvijo in za financiranje tekočega poslovanja s kapitalsko utrditvijo so namenjena MSP, ki imajo zdrava jedra, a zaradi finančnih težav ne morejo narediti koraka naprej in se razvijati. Podjetja bodo lahko zaprosila za najmanj sto tisoč do največ pet milijonov evrov posojila. Moratorij na odplačevanje glavnice je od štiri do šest let, ročnost posojila, vključno z moratorijem, je od osem do največ 12 let.

Rok prijave: 31. oktober 2016


Regionalne razvojne agencije


Posojila in garancije za najeta posojila lahko mala in srednja podjetja dobijo v okviru regijske garancijske sheme. Izvaja jo deset regionalnih agencij ter sklad za regionalni razvoj v sodelovanju s posameznimi bankami. Tako so tudi obrestne mere odvisne od banke. Vlagatelji lahko pridobijo garancije v višini do 50 odstotkov glavnice posojila, mak­simalna višina bančnega posojila je 150 tisoč evrov.

Rok prijave: april ali maj 2018



Vir: Časopis Finance, 27.10.2016

sreda, 26. oktober 2016

So prejeta darila ali dediščina obdavčena?




Zavezanec za davek na dediščino in darila je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja, in tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma na podlagi darilne pogodbe za primer smrti.

Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

Za premoženje se štejejo nepremičnine, premičnine ter premoženjske in druge stvarne pravice.
Med premičnine se štejejo tudi vrednostni papirji in denar. Kot darilo se šteje tudi vozilo.

Darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 EUR.

Davčna obveznost nastane:
-pri darilih na dan sprejema darila
-pri dediščinah na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju
-pri volilu na dan pravnomočnosti sklepa o volilu
-pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju in pri darilnih pogodbah za primer smrti na dan smrti preživljanca oziroma na dan smrti darovalca ali darovalke.

Osnova za davek na dediščino in darila je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja, v času nastanka davčne obveznosti, zmanjšana za: odbitek dolgo,stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

Pri premičninah, razen pri denarju, je vrednost iz prvega odstavka tega člena tržna vrednost tega premoženja.

Davčni organ ima na podlagi splošnih določb ZDavP-2  pravico preveriti resničnost dejstev, ki jih navaja davčni zavezanec, to je: ali vrednost nepremičnine, ki je razvidna iz pravnomočnega sklepa o dedovanju oz. ki jo je davčni zavezanec navedel v napovedi za odmero davka od prejetega darila (npr. primerjava s splošno znanimi tržnimi cenami na m² na določenem področju, primerjava s cenami iz izvedenih prodaj primerljivih nepremičnin).

Če je davčni zavezanec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca ali iste darovalke prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo. Rok dvanajstih mesecev začne teči z dnem sprejema prvega darila.

Pristojnost davčnega urada
Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, mora prejem darila napovedati na obrazcu v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri finančnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.
Če darilo obsega premično in nepremično premoženje, davčni zavezanec napove to darilo pri finančnemuradu, kjer nepremičnina leži.


Odmera davka na dediščino
Davčni zavezanec, ki podeduje premoženje, od katerega se plača davek na dediščine in darila, ne vloži davčne napovedi.
 
 

Če je predmet dedovanja nepremičnina, pošlje sodišče pravnomočni sklep o dedovanju finančnemu uradu, kjer je nepremičnina. Če zapuščina obsega samo premično premoženje ali če podedovane nepremičnine ležijo na območju več finančnih uradov, pošlje sodišče sklep o dedovanju finančnemu uradu, pri katerem je bil zapustnik vpisan v davčni register.

Odmera davka na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti
Zavezanec, ki je prejel premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali darilne pogodbe za primer smrti, mora to pogodbo prijaviti v 15 dneh od sklenitve pogodbe pri finančnem uradu na območju, kjer je to premoženje ali kjer je zavezanec vpisan v davčni register.

Davčno napoved za odmero davka mora zavezanec vložiti v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri uradu, pri katerem je prijavil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali darilno pogodbo za primer smrti.

Oprostitve plačila davka na dediščine in darila

Davka na dediščine in darila ne plača:
· dedič ali obdarjenec prvega dednega reda;
· z dediči ali obdarjenci prvega dednega reda so izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti;
· pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja, vendar le, če gre za darilo oziroma dediščino, ki je namenjena opravljanju take dejavnosti pravne osebe.

Davka ne plača dedič ali obdarjenec, ki se po določbah zakona, ki ureja kmetijska zemljišča,
šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče.

Davka ne plača dedič ali obdarjenec, če gre za darilo ali dediščino, ki ima status kulturnega spomenika, pod pogojem, da podarjenega ali podedovanega kulturnega spomenika ne odtuji pred potekom 10 let in pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost.

Davka ne plača davčni zavezanec, ki podeduje ali dobi v dar prejeto premoženje in ga brez povračila odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava.

Davčna stopnja
Davčne stopnje so različne glede na dedne redove.

Plačilo davka
Zavezanec mora plačati davek na dediščine in darila v 30 dneh od vročitve odločbe. Šteje se, da je vročitev odločbe opravljena 15. dan od dneva odpreme odločbe.

Davčne stopnje
Prvi dedni red (neposredni potomci in zakonski partnerji):
  • ni obdavčitve.
Drugi dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci):
  • do 10.000 €: 5 %;
  • nad 10.000 € do 50.000 €: 500 € + 6 % za del nad 10.000 €;
  • nad 50.000 € do 100.000 €: 2.900 € + 7 % za del nad 50.000 €;
  • nad 100.000 € do 200.000 €: 6.400 € + 8 % za del nad 100.000 €;
  • nad 200.000 € do 300.000 €: 14.400 € + 10 % za del nad 200.000 €;
  • nad 300.000 € do 400.000 €: 24.400 € + 12 % za del nad 300.000 €;
  • nad 400.000 €: 36.400 € + 14 % za del nad 400.000 €.
Tretji dedni red (dedi in babice):
  • do 10.000 €: 8 %;
  • nad 10.000 € do 50.000 €: 800 € + 9 % za del nad 10.000 €;
  • nad 50.000 € do 100.000 €: 4.400 € + 10 % za del nad 50.000 €;
  • nad 100.000 € do 200.000 €: 9.400 € + 11 % za del nad 100.000 €;
  • nad 200.000 € do 300.000 €: 20.400 € + 13 % za del nad 200.000 €;
  • nad 300.000 € do 400.000 €: 33.400 € + 15 % za del nad 300.000 €;
  • nad 400.000 €: 48.400 € + 17 % za del nad 400.000 €.
Vse druge osebe:
  • do 10.000 €: 12 %;
  • nad 10.000 € do 50.000 €: 1.200 € + 16 % za del nad 10.000 €;
  • nad 50.000 € do 100.000 €: 7.600 € + 20 % za del nad 50.000 €;
  • nad 100.000 € do 200.000 €: 17.600 € + 25 % za del nad 100.000 €;
  • nad 200.000 € do 300.000 €: 42.600 € + 30 % za del nad 200.000 €;
  • nad 300.000 € do 400.000 €: 72.600 € + 35 % za del nad 300.000 €;
  • nad 400.000 €: 107.600 € + 39 % za del nad 400.000 €.

torek, 25. oktober 2016

1. november skrajni rok za izplačilo regresa


 













Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta


S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko določi kasnejši rok izplačila regresa. Če nastopi nelikvidnost delodajalca pa se galahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Izraz (ne)likvidnost

Likvidnost oziroma likvidno poslovanje pomeni sposobnost podjetja poravnavati vse obveznosti ob zapadlosti. Če tega ni zmožno, potem rečemo, da je podjetje nelikvidno in mora iskati zunanje vire financiranja, če sploh želi ostati v poslu.

Vsa podjetja, ki so bila do 30.6. 2016 nelikvidna, imajo čas da do 1.11.2016 da priskrbijo finančna sredstva, za izplačilo regresa za letni dopust svojim zaposlenim.

Višina regresa je zakonsko določena, in sicer mora biti najmanj v višini minimalne plače. Od 1. januarja 2016 dalje znaša 790,73 evra bruto. 
Kolektivna pogodba lahko določa tudi višji regres.

Delavec je upravičen do izplačila regresa za letni dopust sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas. 
Regres za letni dopust je vezan na pravico delavca do dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo, zato delavcu pripada regres, čeprav ni izrabil letnega dopusta.




ponedeljek, 24. oktober 2016

Kako do dobrega računovodstva?




Pomen računovodskih informacij v današnjih pogojih poslovanja vedno bolj pridobiva vrednost tako za zunanje uporabnike (poslovne partnerje, državo, banke…), kot tudi za notranje uporabnike. Zlasti poslovodstvo se na podlagi računovodskih informacij odloča o nadaljnjih ukrepih pri poslovanju.
Skrbno izbran računovodski servis pomeni varnost, saj nudi celovito podporo in svetuje podjetjem, spoštuje zaupnost podatkov in se prilagaja potrebam strank.
Izbira kakovostnega računovodskega servisa je zato zelo pomembna.

Če izvajalca računovodskih storitev še nimate izbranega, ali razmišljate o tem, da bi ga zamenjali, si pred tem odgovorite na naslednja vprašanja:

1. Kakšen obseg storitev potrebujem?
Osnovne storitve izvajalcev računovodskih storitev so:
vodenje temeljnih poslovnih knjig (dnevnik in glavna knjiga)
vodenje registra osnovnih sredstev
obračunavanje plač in drugih izplačil fizičnim osebam
obračunavanja davka na dodano vrednost
sestavljanje računovodskih izkazov in letnega poročila
sestavljanje obračuna davka od dohodkov pravnih oseb/davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.

Poleg tega lahko izvajalci računovodskih storitev nudijo tudi:
poročanja poslovodstvu in lastnikom
svetovanja (davčno, finančno, kadrovsko in pravno, lahko tudi v sodelovanju z zunanjimi svetovalci).
 
2. Ali ima izvajalec računovodskih storitev zavarovano poklicno odgovornost?
Izvajalec računovodskih storitev, ki ima zavarovano poklicno odgovornost, izkazuje določeno stopnjo odgovornosti v poslu. Z zavarovanjem so pri zavarovalnici krite škode zaradi napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih pri opravljanju dejavnosti.

3. Ali ima izvajalec računovodskih storitev že stranko iz dejavnosti, s katero se ukvarja moje podjetje?
Pritrdilen odgovor na to vprašanje vam bo pokazal, koliko računovodja pozna posebnosti vaše dejavnosti. Boljše razumevanje dejavnosti zagotovo predstavlja prednost pri izbiri.

4. Ali kot stranka dobim svojega skrbnika?
Če ima izvajalec računovodskih storitev več zaposlenih, preverite, ali vam bodo dodelili skrbnika. Prednost skrbnika je v tem, da pozna vaše podjetje in poslovanje. Sproti vas bo opozarjal na neurejene stvari (na primer, če določen poslovni dogodek ni podprt z ustrezno dokumentacijo). 


 5. Kakšne računovodske programe uporabljajo pri vašem izvajalcu računovodskih storitev?
Z razvojem sodobnih tehnologij so se spremenili načini dela v podjetjih in pri izvajalcih računovodskih storitev. Ustrezna informacijska tehnologija omogoča prilagajanje računovodskih storitev potrebam uporabnikov. V primeru, da želite vpeljati brezpapirno poslovanje, preverite, ali vam to lahko zagotovijo (omogoča enkraten vnos podatkov, evidentiranje in elektronsko izmenjavo skeniranih dokumentov ter zagotavlja, da so informacije dostopne vsem uporabnikom na enem mestu).

6. Ali vaš izvajalec računovodskih storitev posluje skladno s poslovno etiko in kodeksom stanovske organizacije?
Kodeks Zbornice računovodskih servisov je zapis pravil, po katerih se ravnajo člani zbornice pri opravljanju svoje dejavnosti in kot tak predstavlja standard ravnanja zaposlenih pri izvajalcih
računovodskih storitev.

7. Ali je vaš izvajalec računovodskih storitev član katere od organizacij?
Članstvo v organizaciji velikokrat pomeni, da ima izvajalec računovodskih storitev dostop do različnih izobraževanj, izmenjave dobrih praks, obvestil o spremembah zakonodaje, zavezan pa je tudi k spoštovanju poklicnega kodeksa. Zelo pomembno je, da so zaposleni v izvajalcih računovodskih storitev sproti obveščeni o spremembah zakonodaje, prav tako pa je pomembno tudi, da so seznanjeni z zakonodajo, ki je še v pripravi, torej s predlogi zakonov in drugih predpisov.

8. Na kakšen način pri vašem izvajalcu računovodskih storitev skrbijo za varnost poslovnih in osebnih podatkov?
Izvajalec računovodskih storitev hrani osebne podatke zaposlenih in vse poslovne podatke o vašem podjetju. Zato je dobro, da vnaprej preverite, kako izvajalec računovodskih storitev skrbi za njihovo varnost.
Priporočeno je, da je varstvo osebnih podatkov s posebnim členom opredeljeno v pogodbi o opravljanju računovodskih storitev med stranko in izvajalcem računovodskih storitev, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, ki sistemsko ureja to področje.

9. Na kakšen način pri vašem izvajalcu računovodskih storitev skrbijo za varstvo dokumentnega sistema?
Izvajalec računovodskih storitev mora zagotoviti tudi varnostne kopije (back up) podatkov o poslovanju svojih strank in ustrezno zaščito pred nepooblaščenimi vdori v svoj računalniški sistem.

Vir: Zbornica računovodskih servisov