Tudi kmetje imajo svoje računovodstvo

Vsa kmečka gospodinjstva, ki presegajo z zakonom določen prag, morajo obračunati davek od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na naslednji podlagi:

- dejanskih prihodkov in odhodkov ali

- na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Prag je skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže 7.500 eurov ali če se člani kmečkega gospodinjstva, za katere se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za to prostovoljno odločijo.

V tem primeru zavezanci za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti morajo voditi ustrezno računovodstvo in iz teh računovodskih evidenc sestavljati predpisane računovodske izkaze in davčne obračune. Dobijo pa tudi ustrezno davčno (ID) številko. Identifikacijsko številko izda FURS po uradni dolžnosti.

Ob prehodu na nov način obračuna  in plačila davka na dohodek, morajo zavezanci spoštovati določene obveznosti:

1. Določitev nosilca dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva 

V primeru, da povprečni skupni dohodek kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za pretekli dve leti znaša več kot 7.500 €, so njegovi člani dolžni pri davčnem organu določiti nosilca dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva. To pomeni, da morajo določiti eno osebo, ki bo zavezanec za dohodnino za celotno kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

2. Ugotavljanje davčne osnove 

Člani kmečkega gospodinjstva morajo sprejeti tudi odločitev o tem, ali bodo davčno osnovo ugotavljali na osnovi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali pa bodo, v primeru da izpolnjujejo zakonsko določene pogoje (do 50.000 € prihodkov) davčno osnovo ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Davčnemu organu morajo priglasiti, kako bodo ugotavljali davčno osnov.

3. Pravočasna odločitev o opravljanju računovodske in davčne funkcije 

Dobro je, da se kmečka gospodinjstva pravočasno odločijo o tem, kdo bo zanje opravljal računovodsko in davčno funkcijo ali pa izberejo določen računalniški program. 

4. Priprava začetne bilance 

Najpomembnejši del prehoda na nov način obdavčenja je priprava začetne bilance na dan prehoda. Zelo pomembno je, da člani kmečkega gospodinjstva temu posvetijo dovolj pozornosti, saj bodo odločitve o tem, katera sredstva bodo zajeta v začetno bilanco kmečkega gospodinjstva in po kakšni vrednosti, vplivale na davčne in računovodske rezultate prihodnjih obdobij. V skladu z zakonodajo v začetno bilanco kmečkega gospodinjstva sodijo vsa sredstva, povezana z določeno kmetijo, ne glede na to, čigavo je pravno lastništvo nad njimi. Kmetje do sedaj niso bili vajeni razmejevati med zasebno in poslovno sfero svojega življenja, zato je zelo pomembno, da si vzamejo dovolj časa za razmislek in preučitev vseh okoliščin in posledic. Sredstva in obveznosti se v začetni bilanci prepoznajo po tako imenovani pošteni vrednosti na dan začetne bilance stanja. Hkrati je potrebno ugotoviti tudi odplačno vrednost vseh obveznosti, ki se nanašajo na vložena sredstva. Kako in kje bodo kmetje dobili pošteno vrednost svojih sredstev, je seveda odvisno od več dejavnikov. Ena možnost je, da imajo izvirno listino. V tem primeru morajo obračunati, koliko bi bilo amortizacije do dneva začetne bilance. Druga možnost je cenitev, ki jo opravijo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti ali druge strokovno usposobljene osebe. Pri nepremičninah se bodo lahko oprli na vrednost, ki so jo pridobili s strani Geodetske uprave Republike Slovenije na podali predpisov o množičnem vrednotenju nepremičnin. 

Vir: Različni viri

Obvladovanje stresa v 6 korakih

Negativni stres se v zadnjih letih omenja kot eden ključnih elementov, ki je vzrok za slabšanje zdravstvenega stanja sodobnega prebivalstva. Kronične stresne obremenitve povečujejo tveganje za celo množico bolezni in motenj, zato je pomembno obvladovanje stresa. 

Predstavljamo vam 6 korakov:

1. Pričakujte in načrtujte!

Poskusite predvideti, kateri stresorji vas lahko doletijo, in se nanje pripravite. Vsako jutro ali na začetku novega tedna razmislite, kaj vas čaka, in naredite načrt, kako se boste soočili s stresorji.

2. Omejite vpliv stresorjev! 

Majhni stresorji, kot npr. jutranja gneča na cesti, pomemben sestanek v službi, prepir s partnerjem itd., se lahko razširijo na vsa področja našega življenja (npr. ko slab dan v službi »prinesemo” s seboj domov in s tem naredimo slab dan še vsem okoli nas). Postavite stresorje na svoje mesto: naj težava v službi ne uničuje vaših odnosov doma in obratno. Ko ugotovite, da imate močan stresor na enem področju svojega življenja, poskusite načrtno ohraniti ali okrepiti druga področja svojega življenja!

3. Odzivajte se mirno! 

Če se na stresno situacijo takoj odzovemo z akcijo ali s čustvenim vzburjenjem, postanemo žrtev stresne situacije. Sproži se stresna reakcija, kar dolgoročno slabi naš imunski sistem. Če  pa se odzovemo mirno, lahko ohranimo notranje ravnovesje in s tem pridobimo čas, da se zavestno odločimo, kako se bomo soočili s težavami.
     

4. Vzpostavite nadzor nad svojim telesom! Pomembno je, da čim prej ustavite stresno reakcijo: umirite dihanje in sprostite mišično napetost.

5. Upočasnite se in iščite svojo notranjo moč! Stresne situacije nas običajno besno silijo v dejavnosti, da bi odstranili stres ali se mu izognili. Namesto tega se s sprostitvenimi tehnikami duševno in fizično umirite. Ko boste postali pozorni na vaše dihanje in občutek sproščenosti v mišicah, se bo vaša pozornost avtomatično obrnila navznoter. Tu je izvor vaših moči.

6. Razmišljajte optimistično! 

Ko smo v stresu, pogosto izgubimo pregled nad tem, kaj je mogoče in kaj je pomembno. V vašem trenutnem negativnem položaju poskusite najti dobre strani in priložnosti. Ne pozabite na svoje cilje.

VIR: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Kako je obdavčen zavod?

Kar se tiče davka na dodano vrednost in obdavčitve osebnih prejemkov, se za zavod uporabljajo povsem enaka pravila kot za druge pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje gospodarske dejavnosti. Posebnosti pa veljajo na področju davka od dohodkov pravnih oseb.

Zavod plačuje davek od dohodka pravnih oseb le, če opravlja pridobitno dejavnost

Zavodu ni potrebno plačevati davka od dohodka pravnih oseb (DDPO), če je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti in dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja. Plačuje ga le v primeru, da opravlja pridobitno dejavnost. 

V obračunu DDPO je torej potrebno celotno dejavnost zavoda razdeliti na nepridobitno in pridobitno dejavnost, pri čemer se davek plača izključno od opravljanja pridobitne dejavnosti. Sem spada vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu z namenom pridobivanja dobička ali pa zavod z njo konkurira na trgu drugim osebam, ki opravljajo pridobitno dejavnost.

Davek od odhodka se ne plača, če prihodki ne presegajo odhodke

Za namene optimizacije DDPO pri zasebnih zavodih je poleg ugotavljanja višine prihodkov iz naslova pridobitne in nepridobitne dejavnosti pomembno tudi ugotavljanje odhodkov, ki so povezani s posamezno vrsto dejavnosti. DDPO se namreč plača izključno od v davčnem obračunu ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki.

Višino odhodkov, povezanih s pridobitno dejavnosti, lahko ugotavljamo na dva načina:

• sorazmerno ugotavljanje višine odhodkov (višina odhodkov, povezanih s pridobitno dejavnostjo, se določi v deležu vseh odhodkov, ki je enak deležu prihodkov iz pridobitne dejavnosti v vseh prihodkih. Npr. zavod ustvari 60% prihodkov iz pridobitne dejavnosti, zato se tudi 60% vseh odhodkov vključi v obračun DDPO)

• dejansko ugotavljanje višine odhodkov (v tem primeru za vsak posamezen odhodek posebej ugotavljamo, ali je povezan z opravljanjem pridobitne ali nepridobitne dejavnosti. V tem primeru je potrebno med letom voditi ločeno evidenco za pridobitno in nepridobitno dejavnost).

Kateri izmed zgoraj opisanih načinov je davčno ugodnejši, je odvisno od višine odhodkov, ki jih lahko povežemo z opravljanjem pridobitne dejavnosti. V kolikor je z opravljanjem pridobitne dejavnosti povezanih relativno malo odhodkov, je bolj smiselno sorazmerno ugotavljanje višine odhodkov (v nasprotnem primeru dobimo višjo davčno osnovo za DDPO). Če pa so z opravljanjem pridobitne dejavnosti povezani relativno visoki odhodki, je bolj smiselno dejansko ugotavljanje višine odhodkov (s tem znižujemo davčno osnovo za DDPO bolj, kot v primeru sorazmernega ugotavljanja višine odhodkov).

VIR: www.mladipodjetnik.si