četrtek, 25. maj 2017

Zavarovanje poklicne odgovornosti

Določene poklicne kvalifikacije zahtevajo, da je izvajalec posebej zavarovan za poklicno odgovornost. Gre predvsem za tiste poklice, kjer gre za pogosto sprejemanje subjektivnih dejanj oziroma mnenj, kot so zdravniki ali odvetniki. Kako je urejeno zavarovanje poklicne odgovornosti?

Pri opravljanju nekaterih poklicev lahko nastane strokovna napaka, četudi si prizadevamo za natančno in vestno opravljanje dela. Kadar zaradi takšnih napak morebiti nastane škoda, jo mora ponavadi povrniti tisti, ki je škodo povzročil. Če bi to zahtevali od vseh zdravnikov, posrednikov in odvetnikov, bi rezultat vodil v to, da nihče ne bi več želel opravljati poklica, kjer bi za vsako napako globoko posegel v svoj žep. Zato, da se izvajalci določenih poklicev zavarujejo pred posledicami svojih napak je na voljo zavarovanje poklicne odgovornosti, ki ga ponujajo številne zavarovalnice.

Zavarovanje poklicne odgovornosti je namenjeno naslednjim poklicem:

  • zdravnikom, zobozdravnikom in drugim izvajalcem zdravstvenih storitev,
  • odvetnikom in notarjem,
  • davčnim svetovalcem, revizorjem in cenilcem,
  • projektantom,
  • vodilnim delavcem gospodarskih družb, tudi managerjem,
  • nepremičninskim posrednikom,
  • upraviteljem poravnav, stečajev in likvidacij in še nekaterim drugim.

Zavarovanje poklicne odgovornosti ponavadi obsega zavarovalno kritje za škodo, ki nastane zaradi opravljanja določenega poklica. Škoda je zavarovana, če gre za napačno ravnanje pri opravljanju poklica, ki je lahko storitev ali opustitev. Podrobnosti zavarovanja so odvisne od posamezne zavarovalnice, praviloma pa je vsem zavarovanjem skupno, da je s tem krita odgovornost za poškodovanje tretjih oseb in njihovih stvari, ter čiste premoženjske škode. Zavarovanje ponavadi ne vključuje škode, ki je nastala na podlagi kaznivega dejanja, dejanja žalitve ali obrekovanja, ekološke škode, namerne kršitve zakonov in škode, ki je nastala z izvajanjem storitve, ki ni neposredno zavarovana. 

Pri zavarovanju poklicne odgovornosti torej velja, da je zavarovalni primer škodni dogodek, na podlagi katerega nastanejo obveznosti zavarovalnice proti oškodovani osebi. To je dogodek ali ravnanje, ki povzroči škodo tretji osebi. Ta mora nastati v času trajanja zavarovanja in šele z odškodninskim zahtevkom se začne proces uresničevanja pravice oškodovanca do odškodnine oziroma zaščite zavarovanca. Odškodninski zahtevek se lahko uveljavlja do zastaranja zahtevka po odškodninskem pravu, ki je praviloma določen v Obligacijskem zakoniku. Slednji v 1. odst. 964. členu določa tudi to, da odgovarja zavarovalnica za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, le, če tretji oškodovanec zahteva odškodnino.

Pri sklepanju takšnih zavarovanj bodite pozorni, saj nekatere zavarovalnice spretno vpletejo klavzule, ki lahko podjetje postavijo v slabši položaj. Po mnenju nekaterih strokovnjakov, so nekatere klavzule, ki jih uporabljajo slovenske zavarovalnice v nasprotju z kogentnimi pravili Obligacijskega zakonika. Pri tem gre predvsem za t.i. klavuzlo claims made, ki je prevzeta iz anglosaksonskega sistema. Slednja pomeni, da zavarovalni primer ni škodni dogodek, ampak prvo uveljavljanje odškodninskega zahtevka. To je zelo ugodno za zavarovalnice, saj se s tem znebijo odgovornosti za stranske zahtevke iz škodnega dogodka. Pri sklepanju pogodbe o zavarovanju poklicne odgovornosti je zato potrebno biti posebej previden.

VIR: mladipodjetnik.si

Ni komentarjev:

Objavite komentar