sreda, 02. avgust 2017

Hramba računov – koliko časa je smiselna?

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so pojasnili, da je hramba računov smiselna toliko časa, dokler ne preteče zastaralni rok, v katerem upnik še lahko zahteva poplačilo obveznosti. Ta v večini primerov traja pet let. Torej je tudi hramba računov v gospodinjstvih v večini primerov smiselna pet let, priporočajo na ZPS.

Zastaralni roki so sicer za različne vrste obveznosti določeni različno. Obligacijski zakonik kot splošni zastaralni rok, v katerem zastara večina pogodbenih obveznosti (npr. terjatve iz naslova prodajne pogodbe, pogodbe o delu …) določa pet let. Občasne terjatve, to so tiste, ki dospejo v plačilo letno ali v krajših časovnih presledkih, pa zastarajo v treh letih od zapadlosti posamezne terjatve, pojasnjujejo na ZPS. Zakon pa določa tudi specialni zastaralni rok enega leta. Ta velja za tiste terjatve, ki jih plačujemo mesečno oziroma večkrat letno.

V katerih primerih hramba računov manj kot pet let?

Določene so torej tudi izjeme za tiste terjatve, ki zastarajo v roku enega leta. To so terjatve:
  • za dobavljeno električno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve, in vzdrževanje snage (če je bila dobava opravljena za potrebe gospodinjstva)
  • za radijske in televizijske postaje za sprejem programov
  • pošte in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov (kot tudi druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali v krajših obrokih)
  • za naročnino na občasne publikacije (šteto od takrat, ko se je izteklo obdobje, za katerega je bila publikacija naročena)
  • upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja (in druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih).
Zastaralni rok za naštete terjatve začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev prispela v plačilo. Na ZSP pojasnjujejo, da enoletni rok za zastaranje začne teči šele po izteku leta, v katerem je moral račun biti plačan. Torej, če račun zapade v plačilo februarja ali septembra 2015, bo v obeh primerih zastaral 1. januarja 2017.

Hramba računov pri podjetnikih

Hramba računov in ostalih dokumentov pa je še bolj pomembna pri podjetnikih. Račune je potrebno hraniti v svoji izvirni, papirnati ali elektronski obliki, v kateri so bili poslani ali dani na razpolago. Račune, ki se nanašajo na dobave blaga ali storitev na ozemlju Slovenije, ter račune, ki jih prejme davčni zavezanec s sedežem na ozemlju Slovenije, mora podjetnik hraniti 10 let po poteku leta, na katero se računi nanašajo. Hramba računov pa mora trajati 20 let v primeru, če se nanašajo na nepremičnine. 

VIR: www.data.si

Ni komentarjev:

Objavite komentar