Študentska napotnica ali pogodba o zaposlitvi: kaj je za delodajalce ugodnejše?

Včasih je veljalo, da študentsko delo za delodajalce predstavlja ugodnejšo alternativo sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Pa je temu res še vedno tako?

V zadnjih letih zakonodajalec v želji po zmanjšanju trenda izkoriščanja študentov za opravljanje del, za katera bi morala po zakonu biti sklenjena pogodba o zaposlitvi, redno viša prispevke in dajatve za študentsko delo. Razlog tiči v praksi delodajalcev, ki se za opravljanje dela zaradi minimizacije stroškov raje poslužujejo študentskega dela. V primerih, ko v delodajalčevem delovnem procesu obstaja dejanska potreba po tem, da se delo opravlja kontinuirano in za daljši čas, bi moral z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi. Študentsko delo je namreč namenjeno za primere, ko je potreba po delovni sili začasne in občasne narave.

Koliko torej delodajalca res stane plačilo študenta preko študentske napotnice in koliko plačilo delavca po pogodbi o zaposlitvi? Znesek, ki ga študent in delavec kot nakazilo za delo prejmeta na svoj račun, namreč ni enak znesku, ki ga dejansko plača delodajalec.

V članku na praktičnem primeru primerjamo obremenjenost dela preko pogodbe o zaposlitvi, z obremenjenostjo dela preko študentske napotnice. Za namene izračuna predpostavljajmo, da delavec in študent delo opravljata polni delovni čas, torej 40 ur tedensko. Za svoje delo naj oba na svoj račun mesečno prejmeta nakazilo 1.000 evrov.

Obremenitev študentskega dela

Študentsko delo je kratkotrajno, občasno delo, ki ga dijak ali študent opravlja na podlagi napotnice, izdane s strani posrednika, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.

Takšno delo je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od tega dela se plačujeta tudi koncesijska in dodatna koncesijska dajatev. Znesek koncesijske dajatve si razdelijo Študentska organizacija Slovenije, konkretni študentski servis in proračunski sklad ministrstva (za štipendije). Znesek dodatne koncesijske dajatve, pa se nameni za potrebe prenove in širitve zmogljivosti univerz itd.

Dajatve in prispevki se plačajo glede na število oddelanih ur študenta in bruto znesek na napotnici. Obračuna in odvede jih posrednik (študentski servis), ko izvede plačilo študentu. Celotne dajatve in prispevki delodajalca za študentsko dela znašajo 33,74% + 22% DDV.

Delodajalec bo glede na študentove oddelane ure plačal:

• prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85%
• prispevke za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36%
• prispevke zdravstvenega zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53%
• koncesijsko dajatev v višini 16%
• dodatno koncesijsko dajatev v višini 2%

Študentov prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa znaša 15,5%.

V primeru da študent na svoj račun prejme znesek 1.000 evrov, bo bruto znesek na napotnici znašal  1.183,43 evrov.

Na ta znesek bo delodajalec dodatno plačal 186,27 evrov kot prispevke za zdravstveno zavarovanje ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Koncesijska dajatev bo znašala 189,35 evrov, dodatna koncesijska dajatev pa 23,67 evrov. Poleg tega pa bo delodajalec plačal tudi DDV, ki v našem primeru znaša  87,85 evrov.

Bruto strošek delodajalca skupaj z DDV, bo v našem primeru tako znašal 1.670,57 evrov.

Obremenitev dela po pogodbi o zaposlitvi

S pogodbo o zaposlitvi se med delavcem in delodajalcem vzpostavi delovno razmerje. Delavec za svoje delo prejema dogovorjeno plačo in druga plačila – povračilo stroškov v zvezi z delom (malica, prevoz), regres, itd. Pri primerjanju naših praktičnih primerov povračil stroškov v zvezi z delom nismo upoštevali.

V primeru delavca, ki na svoj račun po pogodbi o zaposlitvi prejme 1.000 evrov, bo njegova bruto plača znašala 1.498,50 evrov. Ta znesek vključuje neto plačo, prispevke delavca in akontacijo dohodnine. Znesek bruto plače pa se vseeno razlikuje od celotne obremenitve delodajalca.

Delavcu bodo od njegove bruto plače odvedeni naslednji prispevki in dajatve, v višini 22,10%:

• prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36%
• prispevek za pokojninsko zavarovanje v višini 15,50%
• zaposlovanje v višini 0,14%
• starševsko varstvo v višini 0,10%

V našem primeru bo delavec prispeval 331,17 evrov prispevkov. Od tega bo plačal 95,31evrov prispevkov za zdravstveno zavarovanje, 232,27 evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 2,10 evra za zaposlovanje in 1,5 evra za starševsko varstvo. Plačal bo tudi akontacijo dohodnine v višini 27%, ki bo v našem primeru znašala 167,35€.

Delodajalec pa bo glede na delavčevo bruto plačo plačal dajatve in prispevke v višini 16,10%:

• prispevke za zdravstveno zavarovanje v višini 6,56%
• prispevke za pokojninsko zavarovanje v višini 8,85%
• zaposlovanje v višini 0,06%
• starševsko varstvo v višini 0,10%
• poškodbe pri delu v višini 0,53%

Delodajalčevi prispevki v našem primeru nanesejo skupno 241,26 evrov. Od tega bo plačal 98,30 evrov prispevkov za zdravstveno zavarovanje, 132,62 evrov prispevkov za pokojninsko zavarovanje, 0,90 evra za zaposlovanje, 1,50 evra za starševsko varstvo in 7,94 evra za poškodbe pri delu.

Celoten strošek delodajalca bo v tem primeru znašal 1.739,77 evrov.

Za delodajalce je tako še vedno ugodnejše študentsko delo, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je takšna vrsta dela namenjena le kratkotrajnemu in občasnemu delu. To pomeni, da v primeru, da pri delodajalcu ostaja potreba po delavcu, ki bi delo opravljal dlje časa in za polni delovni čas, obstaja obveznost sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

VIR: mladipodjetnik.si