Previdno pri študentih: vse več jih na sodiščih zahteva zaposlitev

Podjetja zaradi precej visokih stroškov dela pogosto najemajo študente. A pri tem bodite previdni – če študent, ki pri vas dela redno in polni delovnik, zahteva pogodbo o zaposlitvi, jo bo na sodišču najverjetneje tudi iztožil.

Pred leti so študentke, ki so opravljale delo stevardese, Adrio Airways tožile za obstoj delovnega razmerja. Delovno sodišče jim je pritrdilo, Adria je morala študentkam izplačati plače, regrese in prispevke za nazaj – skupaj 1,6 milijona evrov.

Takšnih tožb je vse več, zato bodite previdni, da delo, ki ga opravljajo študenti v vašem podjetju, nima elementov delovnega razmerja. Na to je opozoril prejšnji teden Damijan Gregorc, izvršni direktor Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki, na HR-dogodku portala Moja zaposlitev.

Študentsko delo je začasno ali občasno delo, torej se delo opravlja krajše obdobje oziroma občasno v nekem daljšem obdobju. Če so izpolnjeni vsi drugi elementi delovnega razmerja, sodišča odločajo na podlagi tega, ali je šlo res za začasno ali občasno delo. 

Tudi če študira redno, je lahko zaposlen

Redni študenti so lahko zaposleni v času rednega študija in imajo status rednega študenta, kar se ne izključuje s statusom zaposlenega.

Torej, če imate v podjetju študenta – rednega ali izrednega –, ki pri vas redno dela, praktično vsak dan in morda že leto dni, boste ob morebitnem obisku inšpektorjev ali zahtevku študenta na sodišču za ugotovitev obstoja delovnega razmerja morali takšnega študenta zaposliti. Če je seveda opravljal dela, kot bi jih redno zaposleni, in izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta. Tudi če je delo pogosto, mora biti manjši obseg kot pri redno zaposlenih

Gregorc je opozoril še na razliko med študenti in espeji: »Če bi šlo v podobnem primeru za espeja, bi bila verjetno sodba drugačna, saj bi sodišče lahko odločilo, da gre za zaposlitev s skrajšanim delovnim časom oziroma za netipično, posebno obliko zaposlitve.«

Izjava študenta vas ne reši, lahko pa vas dodatno finančno udarijo

Ne trudite se z izjavami, ki bi jih pred začetkom dela prostovoljno podpisali študenti, da ne želijo biti zaposleni. »V primeru spora takšne izjave ne igrajo nobene vloge, saj je vrhovno sodišče že zavzelo jasno stališče, da je volja pogodbenih strank povsem nepomembna, razen v res izjemnih primerih, denimo pri odvetnikih,« pojasnjuje Gregorc.

Vas pa lahko doleti v primeru, da morate študenta zaposliti, poleg kazni še plačilo prispevkov in davkov za nazaj ter tudi izplačilo razlike v plači – če je prejemal kot študent nižje plačilo, kot je predvideno plačilo za redno zaposlenega delavca na takšnem delovnem mestu.

Pomembno je tudi, da študent vloži tožbo pravočasno. Če še vedno dela pri vas, lahko kadarkoli vloži zahtevo za varstvo pravic in zahteva sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec ima osem dni časa za odgovor, nato pa lahko študent v 30 dneh vloži na sodišče zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Če ste s študentom pretrgali sodelovanje, ima 30 dni časa, da vloži tožbo brez predhodnega poziva za vzpostavitev delovnega razmerja.

Elementi delovnega razmerja

Gregorc je udeležencem še enkrat predstavil vse elemente delovnega razmerja:

1. Prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces: opravljanje dela je vezano na delovni čas, ki ga določi delodajalec, v kraju, ki ga predvidi, in na način, kako se izvaja delovni proces.

2. Plačilo za delo: je sicer delodajalčeva temeljna obveznost.

3. Osebno opravljanje dela: eden pomembnejših elementov, od katerega je odvisno, ali gre za obstoj delovnega razmerja ali ne. Če delavec dela ne opravlja sam, osebno, temveč to delo opravljajo drugi (pri njem zaposleni) delavci, občasno pa tudi sam osebno, v takem primeru ne gre za obstoj delovnega razmerja.

4. Nepretrgano opravljanje dela: eden ključnih elementov, ko se pokaže, ali gre za delovno razmerje ali ne. A pozor – to ne pomeni, da mora delavec delati osemurni delovnik. Stališče sodišč in inšpektorjev je, da če espe dela denimo tudi le enkrat na teden, nepretrgano, lahko ob drugih elementih delovnega razmerja gre tudi za delo s skrajšanim ali polovičnim delovnim časom.

5. Delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca: eden ključnih elementov, ki kaže podrejenost delavca delodajalcu in na podlagi katerega sodišče odloča, ali gre za obstoj delovnega razmerja.
Z mini reformo še več sporov na sodiščih?

Kot je še spomnil Gregorc, se ob morebitnem sporu domneva, da delovno razmerje obstaja. V praksi torej zadošča, da gre posameznik na sodišče, zatrjuje, da delovno razmerje obstaja, dokazuje obstoj elementov delovnega razmerja, delodajalec pa mora potem izkazati, da ta domneva ne drži. »Spremembe, ki se pripravljajo, bodo šle še korak naprej v korist delavcu, saj naj bi se celotno dokazno breme preneslo na delodajalca,« trdi Gregorc. Torej bo podobno kot pri mobingu. »Delavec bo moral zgolj zatrditi, da je bil zaposlen, potem pa bo moral delodajalec izkazovati glede elementov delovnega razmerja,« še pravi Gregorc, ki ocenjuje, da se lahko zaradi tega število zahtevkov in kompleksnost takšnih sporov še poveča.

VIR: Finance

Davki in dobrodelnost

Kaj imajo skupnega davki in dobrodelnost? Na prvi pogled bi lahko rekli, da davki nimajo nobene povezave z dobrodelnostjo. Pa vendar ni tako. Če se družba odloči, da bo podarila denarna sredstva v dobrodelne namene,  se mora zavedati, da takšna donacija ni davčno priznana. Vendar pa lahko družba uveljavlja olajšavo za donacije. Pri tem pa mora biti pozorna, komu podarja sredstva in v kolikšnem znesku.

Za lažjo predstavo v nadaljevanju navajamo primer, kako je potrebno obravnavati donacije v skladu s 1. točko 59. člena ZDDPO-2.

Primer: Družba podari denarna sredstva društvu

Družba se odloči, da bo v letu 2016 podarila 800 EUR društvu Rdeči noski. Družba načrtuje, da bo za leto 2016 realizirala 500.000 EUR obdavčljivih prihodkov. 

Kako z davčnega vidika obravnavamo donacijo?

V skladu s 30. členom ZDDPO-2 so donacije davčno nepriznan odhodek. To pomeni, da mora družba te odhodke izvzeti iz davčne bilance, kar pomeni, da bo davčna osnova za obračun davka od dohodkov pravnih oseb višja. Vendar pa lahko družba v skladu z 59. členom ZDDPO-2 koristi  olajšavo za donacije v višini 0,3% obdavčljivega prihodka davčnega obdobja, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

V našem konkretnem primeru je obravnavano davčno obdobje leto 2016. Ker bo družba dosegla 500.000 EUR obdavčljivih prihodkov bo lahko koristila olajšavo za donacije največ do višine 1.500 EUR (500.000 EUR x 0,3%). Glede na navedeno lahko družba v letu 2016 koristi kot olajšavo za donacije celoten znesek 800 EUR, ki ga je podarila društvu Rdeči noski.

Če bi se družba odločila, da društvu podari 1.800 EUR, bi lahko v letu 2016 uveljavljala samo 1.500 EUR olajšave ne glede na to, da je društvu dejansko podarila znesek 1.800 EUR. Razliko 300 EUR pa družba ne sme prenašati v naslednja davčna obdobja.

Komu lahko družba donira?

Poleg omejitve višine olajšave za donacije zakon opredeljuje tudi komu so lahko sredstva podarjena, da lahko družba koristi olajšavo za donacije. Zakon natančno opredeljuje, da lahko družba koristi olajšavo za donacijo, če so sredstva podarjena za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene organizacijam, ki so po posebnih predpisih ustanovljene za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti.

VIR: www.findinfo.si

Obdavčitev poslovnih daril

Preden naročite darila, morate vedeti, kakšna je obdavčitev daril poslovnim partnerjem in kdaj se pri zaposlenih štejejo za obdavčljiv dohodek.

1. Obdarovanje zaposlenih in njihovih družinskih članov

Skoraj vsa darila v naravi ali v denarju, ki jih podjetje podari svojemu zaposlenemu, se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) štejejo za obdavčljiv dohodek zaposlenega. Darilo, ki ga podjetje podari svojemu zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu, se šteje za boniteto in se kot tako obdavči kot dohodek iz zaposlitve. Boniteta se obračuna ne glede na to, za kakšno obliko delovnega razmerja gre in ne glede na obliko darila – ali gre za proizvod, storitev ali ugodnost v naravi.

Izjema so darila oziroma bonitete, ki jih delodajalec občasno podari svojemu zaposlenemu, ki je v rednem delovnem razmerju, če njihova vrednost v enem mesecu ne preseže 13 evrov.

Izjema so tudi darila, ki jih delodajalec v decembru podari otroku delojemalca, staremu do 15. let. Vrednost darila se ne všteva v davčno osnovo, če ta ne presega 42 evrov, ne glede na to, ali je darilo dano v naravi ali v denarju.

Tako dana darila so za podjetje davčno priznani odhodek.
Zaposleni lahko dobijo od delodajalca darilo do vrednosti 13 evrov.

2. Obdarovanje drugih fizičnih oseb

Če podjetje obdari katerokoli drugo fizično osebo, ki z njim ni v delovnem razmerju oziroma pri tem ne gre za dohodek iz zaposlitve, kmetijske, gozdarske ali druge dejavnosti, iz premoženja ali iz kapitala, se v davčno osnovo ne štejejo posamezna darila, ki ne presegajo 42 evrov oziroma skupna vrednost večih daril, ki v enem davčnem letu od istega darovalca na presega 84 evrov.

Če darilo presega zgoraj omenjene številke, mora pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo kot plačnik davka v skladu z zakonodajo izračunati in plačati akontacijo dohodnine za obdarjenca v višini 25 odstotkov.

Prav tako niso obdavčenega darila, ki jih fizična oseba prejme pri nakupu blaga ali storitev v obliki priložnostnega prejema dodatnega blaga ali storitve, vendar le v primeru, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji.

3. Obdarovanja, ki nimajo lastnosti darila

T. i. darila poslovnim partnerjem in pogostitve, se davčno obravnavajo kot reprezentanca. V skladu z Zakonom od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se strošek reprezentance šteje v davčno priznan odhodek v višini 50 odstotkov.

4. Darila malih vrednosti

Hkrati moramo biti pozorni še na obdavčitev po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se namreč ne šteje blago:

• ki je bilo nabavljeno za brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če je dano v taki količini in obliki, da ga ti ne morejo prodati naprej;

• dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti, če se daje le občasno in ne istim osebam. Za darila manjše vrednosti se štejejo darila v vrednosti do 20 evrov.

Pri darilih male vrednosti ne sme biti protidobave blaga ali storitve od prejemnika darila, vrednost je omejena na 20 evrov, darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti prejemnika, občasno in ne vedno istim osebam. Na Finančni upravi RS pravijo, da davčni zavezanec v tem primeru ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi uveljavil odbitek DDV. Priporočajo pa, da davčni zavezanec o danih darilih vodi evidenco.

VIR: www.data.si

Potrošniki preverili in poslali na FURS že 20 milijonov računov

Z odzivom potrošnikov je Finančna uprava zelo zadovoljna, saj so potrošniki v prvih enajstih mesecih nagradne igre preverili 20 milijonov računov, število nepotrjenih računov pa se je zmanjšalo. V prvem trimesečju je bilo 1,9 % nepotrjenih računov, v drugem in tretjem trimesečju pa je takšnih računov le še 1,2 %. Pri podrobnejših pregledih nato nadzorniki Finančne uprave ugotavljajo, kaj je razlog, da posamezni račun ni bil potrjen na Finančni upravi RS.

Doslej si je na svoje mobilne telefone aplikacijo »Preveri račun«, s katero lahko potrošniki preverjajo račune in sodelujejo v nagradni igri, preneslo že 111.000 potrošnikov, ki so doslej vsaj enkrat preverili račune 75 % uporabnikov davčnih blagajn. Povedano drugače: potrošniki so s svojimi mobilni telefoni preverili tri četrtine vseh izdajateljev računov, ki uporabljajo davčne blagajne.
Finančna uprava RS je nagradno igro »Vklopi razum, zahtevaj račun« pripravila ob uvedbi davčnih blagajn (1. 1. 2016), saj so te lahko v boju proti sivi ekonomiji uspešne samo, če bodo tudi potrošniki ozaveščeni pri jemanju računov za plačano blago in storitve.

S 1. septembrom 2016 se je že začel četrti krog nagradne igre, ki se bo zaključil 31. decembra 2016. Potrošniki tako pakete z 10 računi različnih izdajateljev zbirajo do konca leta 2016.

V vsakem krogu nagradne igre se izžreba:

• ena denarna nagrada v vrednosti 15.000 EUR,
• ena denarna nagrada v vrednosti 10.000 EUR,
• ena denarna nagrada v vrednosti 5.000 EUR,
• dodatno ena denarna nagrada v vrednosti 1.000 EUR za tiste udeležence, ki bodo sodelovali v nagradni igri preko mobilne aplikacije ali preko odprtega portala e-Davki.

Z novim letom pa na Finančni upravi RS načrtujejo novo oziroma prenovljeno nagradno igro, ki bo še zanimivejša za potrošnike in učinkovitejša pri odpravljanju sive ekonomije. Podrobnosti glede tega pa bodo javnosti predstavljene v naslednjih tednih.

VIR: FURS

Novosti s 1.1.2017

S 01.01.2017 bodo stopile v veljavo nekatere spremembe, ki so določene v sledečih zakonih:

• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2R)
• ZDDPO-2
• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J)

V nadaljevanju opisujemo bistvene novosti.

1. Bonitete
Dopolnjen je 39. člen ZDoh-2, ki določa, katere ugodnosti se ne štejejo za boniteto (druga točka tretjega odstavka). Glede na zakonsko spremembo se za boniteto ne štejejo izobraževanja in usposabljanja, ki jih delodajalec zagotovi zaposlenim v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu. S tem so mišljena predvsem izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja, dobrega počutja, zdravega življenjskega sloga ipd.

ZDoh-2R spreminja tudi peti odstavek 39. člena, pri čemer znesek splošne oprostitve za bonitete, ki jih delodajalec delavcem ne zagotavlja redno in pogosto, zvišuje s 13 EUR na mesec na 15 EUR na mesec.

2. Del plače iz naslova poslovne uspešnosti
Novela ZDoh-2R prinaša tudi novo dohodninsko obravnavo dela plače delavca iz naslova poslovne uspešnosti. Na podlagi novele ZDoh-2R se del plače delavca iz naslova poslovne uspešnosti ne všteva v delavčevo davčno osnovo, če so za to izpolnjeni določeni pogoji. Del plače iz naslova poslovne uspešnosti je opredeljen kot sestavni del plače po določilih Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). V praksi je ta del delavčeve plače pogosto poimenovan tudi 13. plača, božičnica, novoletna nagrada … Del plače iz naslova poslovne uspešnosti se bo lahko za davčno leto 2017 izplačal  neobdavčeno (brez obračuna in plačila akontacije dohodnine), če bodo izpolnjeni naslednji pogoji:

• bo šlo za izplačilo do višine 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v R Sloveniji
• (povprečna mesečna plača se spreminja iz meseca v mesec, trenutno znaša cca 1.550 EUR bruto),
• bo šlo za enkratno izplačilo v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati,
• pravico do dela plače iz poslovne uspešnosti bodo imeli vsi delavci, zaposleni pri delodajalcu,
• pravica do izplačila dela plače iz naslova poslovne uspešnosti bo morala biti določena v splošnem aktu delodajalca ali s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca, pri čemer bodo morali biti v tem aktu/kolektivni pogodbi določeni tudi kriteriji oziroma merila za pridobitev pravice in
• delavci bodo morali biti s temi kriteriji/merili seznanjeni vnaprej.

Posebna davčna obravnava je trenutno uzakonjena le za namene dohodnine. To pomeni, da se od 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji ne obračuna in ne plača le akontacije dohodnine, medtem ko je treba prispevke za socialno varnost obračunati in plačati od celotnega zneska dela plače iz naslova poslovne uspešnosti. Če znesek dela plače iz naslova poslovne uspešnosti presega 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je od razlike (»presežnega dela«) treba obračunati in plačati tudi akontacijo dohodnine.

3. Sprememba dohodninske lestvice in splošne dohodninske olajšave
ZDoh-2R prinaša povišanje dohodkovnega praga za upravičenost do višje splošne davčne olajšave. Dohodkovni prag se z 10.866,37 EUR aktivnih dohodkov zavezanca viša na 11.166,37 EUR. Sama višina olajšave se ne spreminja. Ne spreminja se tudi dohodkovni prag za upravičenost do nižje dodatne splošne olajšave.
Spreminja se tudi veljavna dohodninska lestvica. Uvaja se nov dohodninski razred s 34 % stopnjo obdavčitve. Dosedanja 41 % stopnja obdavčitve pa se znižuje na 39 %. Še naprej ostaja v veljavi 50 % stopnja obdavčitve v zadnjem (po novem petem) dohodninskem razredu.

Nova dohodninska lestvica:

4. Zvišanje splošne stopnje davka
Splošna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, določena v 60. členu ZDDPO-2, se zvišuje s 17 % na 19 %.

5. Sprememba glede roka za plačilo davčnega odtegljaja
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/16 z dne 7. 10. 2016, prinaša spremembo prvega odstavka 374. člena ZDavP-2. Gre za spremembo glede roka za plačilo davčnega odtegljaja, in sicer lahko plačnik davka davčno obveznost plača v petih dneh od izplačila dohodka. Navedena sprememba se začne uporabljati 1. januarja 2017. To velja za prispevke samostojnih podjetnikov, ki bodo po novem zapadli v plačilo 20. V mesecu za pretekli mesec, in dajatve pri izplačilu plače, ki bodo zapadli v plačilo 5 dni po izplačilu plače. Še vedno pa bo veljalo, da je rok za oddajo obračuna prispevkov in davkov najkasneje na dan izplačila.

Davkarija se malo umirja pri pregledih olajšav za raziskave in razvoj. Kaj sledi?

Se še spomnite zgodb podjetij in podjetnikov s konca poletja, ko so jih – presenečene – obiskali davčni inšpektorji in od njih zahtevali dokazila za olajšave za raziskave in razvoj (R & R) za leta nazaj? Odprtih je bilo kar 200 pregledov. Davkarji so zahtevali celo dokazila, kot so mednarodne znanstvene objave in patenti. Zdaj so menda žogico nekoliko umirili, pripravljajo pa jasnejša priporočila.

V igro naj bi poleg GZS tako vskočilo tudi gospodarsko ministrstvo, odgovorno za razlago Fursu, katera vlaganja se lahko štejejo med olajšave za R & R. In menda so ob nekaterih primerih ugotovili, da je bil Furs preveč neprožen. Natančnejša pojasnila še čakamo. Več o njihovih dozdajšnjih zahtevah lahko preberete v članku Furs 200 podjetij pregleduje zaradi razvojnih olajšav.

Opomini in priprava novih pravil

Kot je septembra dejal Samo Hribar Milič z GZS, gre za samo tolmačenje tega, kaj naj bi davkarija priznavala za ustrezne olajšave. Menda naj bi od leta 2014 začeli uporabljati tako imenovani OECD priročnik Frascati in na podlagi tega naj bi preverjali tudi uveljavljanje olajšav od leta 2012 (!). Na Fursu so pojasnili, da so splošna mnenja, ki jih izdaja ministrstvo za gospodarstvo in se sklicujejo tudi na omenjeni priročnik, pomoč pri presojanju dejavnosti in projektov R & R: »Inšpektorji se v postopkih odločajo na podlagi vseh zbranih dejstev in okoliščin posameznih primerov. Zavezanci imajo možnost pritožbe.« No, pritožba seveda ne zadrži izvršitve oziroma ne prepreči davkariji, da bi pobrala dodatno ugotovljeni davek.

Po neuradnih, a zanesljivih informacijah se je že izkazalo, da Furs v vseh tolmačenjih ni imel prav oziroma se je na koncu iz zaračunavanja dodatnega davka umaknil in bo počakal na nova pojasnila. Na Fursu konkretnih primerov ne komentirajo.

Koliko je bilo naračunanih dodatnih davkov?

Na Fursu pravijo, da so v nadzoru (inšpekcija in kontrola) letos do danes končali 99 postopkov nadzora te davčne olajšave, skupni znesek ugotovljenih nepravilnosti pri uveljavljanju navedene davčne olajšave je znašal 1.530.154 evrov, od tega je 425.383,80 evra iz naslova popravkov obračunov in samoprijav.

Počivalškovo ministrstvo: Smo za ohranitev olajšave

No, ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, je – tako vsaj trdijo – za ohranitev olajšave. Torej – za to, da jo v resnici tudi kdo uporablja in ne samo, da je na papirju, uporablja pa je – zaradi strahu pred morebitnimi dodatnimi davčnimi obveznostmi skupaj z obrestmi – ne nihče.

»Zavzemamo se za ohranjanje 100-odstotne davčne olajšave za izvajanje dejavnosti R & R. Tematiki pristopamo s ciljem omogočanja enostavne uporabe ukrepa za podjetja, a se zavedamo kompleksnosti sistema davčnega nadzora. Ob tem je potrebno upoštevati, da je osnovno merilo za razločevanje R & R od drugih dejavnosti to, da mora biti v R & R prisoten pomemben dejavnik novosti in razreševanja znanstvene oziroma tehnološke nejasnosti. Z vidika države je pomembno, da spodbuja vlaganja v R & R, ki prinašajo nove inovativne rešitve, ki pomenijo za podjetje prebojno konkurenčno prednost, ki lahko pomeni hitro rast poslovne dejavnosti in s tem vpliva na izvoz, rast BDP ... Uvajanje na trgu že znanih digitalnih rešitev v poslovanje podjetja po definicijah v pravnih podlagah ne more biti obravnavano kot dejavnost R & R v podjetju.«

In kaj to pomeni?

No, verjetno tudi sami še ne veste, kaj boste v bilanci za prihodnje leto uveljavljali kot olajšave za raziskave in razvoj ter kako. Zanesljivi viri pravijo, da naj bi priporočila na ministrstvu skupaj z GZS in Fursom pripravili do konca leta (bilance je treba načeloma oddati do konca marca za minulo leto). V njih naj bi bilo tudi natančneje določeno, katera novost šteje za olajšavo in kaj bi lahko bilo »kar tako« – torej bi vam jo lahko davkarija čez leta odvzela, vam nabila še obresti.

Po drugi strani pa – če se bo izkazalo, da je imela narobe država, ki je dodatni davek že trgala, bo tega morala vračati podjetjem in podjetnikom skupaj z obrestmi.

VIR: www.finance.si

Pazite, kaj podpisujete

EU Business Register po novem svoj poziv, da izpolnite njihov formular, pošilja že po elektronski pošti (primera e-sporočila in obrazca sta v priponki). Nedavno je njihova pošta na široko romala v e-nabiralnike slovenskih podjetij in drugih subjektov. 

 V pozivu piše, da le vpišite svoje podatke v njihov obrazec in da je posodabljanje podatkov brezplačno (»Updating is free of charge«). V drobnem tisku pa jasno piše, da z izpolnitvijo formularja dejansko naročate njihovo PLAČLJIVO storitev vpisa v njihov poslovni register, ki stane 995 EUR na leto, pri čemer ste s to prijavo se prijavili za najmanj 3 leta (»I WILL HAVE AN INSERTION INTO ITS DATABASE FOR THREE YEARS. THE PRICE PER YEAR IS EURO 995.«) 
Način pisanja je vsekakor zavajajoč, saj se praviloma dobi (vsaj pri hitrem in nenatančnem branju) vtis, da gre za brezplačno zadevo, da le posodobljate svoje podatke, ki naj bi že bili v njihovi bazi. V resnici pa se s podpisom tega formularja podpisnik naroča na storitve EUROPEAN BUSINESS REGISTER, ki stane 995 EUR letno, pri čemer se s podpisom tega formularja podpisnik naroča za najmanj 3 leta!

Pri tem je potrebno opozoriti, da zakonodajapodjetje oziroma podjetnika, ki bi takšen formular podpisal v zmoti, ne ščiti tako kot ščiti potrošnike. V preteklosti smo se že srečali s podobnimi zavajujočimi oglasi. Takšni primeri so bili že European Union Web-register Republic of Slovenia/ EU WEB register Slovenija, Euco Data, European City Guide, Intercable Verlag, Construct Data Verlag, Expo Guide Mehika, Euro Bussines Guide, ali World Bussines Guide in še kdo, ki so na videz videti kot brezplačna storitev, a številni naši podjetniki pri podpisu obrazca velikokrat spregledajo droben tisk, kjer pa je navedeno, da se ob podpisu zavezujejo k sklenitvi triletne pogodbe in plačilu letnega prispevka.  

VIR: www.ozs.si