torek, 13. december 2016

Previdno pri študentih: vse več jih na sodiščih zahteva zaposlitev

Podjetja zaradi precej visokih stroškov dela pogosto najemajo študente. A pri tem bodite previdni – če študent, ki pri vas dela redno in polni delovnik, zahteva pogodbo o zaposlitvi, jo bo na sodišču najverjetneje tudi iztožil.

Pred leti so študentke, ki so opravljale delo stevardese, Adrio Airways tožile za obstoj delovnega razmerja. Delovno sodišče jim je pritrdilo, Adria je morala študentkam izplačati plače, regrese in prispevke za nazaj – skupaj 1,6 milijona evrov.

Takšnih tožb je vse več, zato bodite previdni, da delo, ki ga opravljajo študenti v vašem podjetju, nima elementov delovnega razmerja. Na to je opozoril prejšnji teden Damijan Gregorc, izvršni direktor Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki, na HR-dogodku portala Moja zaposlitev.

Študentsko delo je začasno ali občasno delo, torej se delo opravlja krajše obdobje oziroma občasno v nekem daljšem obdobju. Če so izpolnjeni vsi drugi elementi delovnega razmerja, sodišča odločajo na podlagi tega, ali je šlo res za začasno ali občasno delo. 

Tudi če študira redno, je lahko zaposlen

Redni študenti so lahko zaposleni v času rednega študija in imajo status rednega študenta, kar se ne izključuje s statusom zaposlenega.

Torej, če imate v podjetju študenta – rednega ali izrednega –, ki pri vas redno dela, praktično vsak dan in morda že leto dni, boste ob morebitnem obisku inšpektorjev ali zahtevku študenta na sodišču za ugotovitev obstoja delovnega razmerja morali takšnega študenta zaposliti. Če je seveda opravljal dela, kot bi jih redno zaposleni, in izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta. Tudi če je delo pogosto, mora biti manjši obseg kot pri redno zaposlenih

Gregorc je opozoril še na razliko med študenti in espeji: »Če bi šlo v podobnem primeru za espeja, bi bila verjetno sodba drugačna, saj bi sodišče lahko odločilo, da gre za zaposlitev s skrajšanim delovnim časom oziroma za netipično, posebno obliko zaposlitve.«

Izjava študenta vas ne reši, lahko pa vas dodatno finančno udarijo


Ne trudite se z izjavami, ki bi jih pred začetkom dela prostovoljno podpisali študenti, da ne želijo biti zaposleni. »V primeru spora takšne izjave ne igrajo nobene vloge, saj je vrhovno sodišče že zavzelo jasno stališče, da je volja pogodbenih strank povsem nepomembna, razen v res izjemnih primerih, denimo pri odvetnikih,« pojasnjuje Gregorc.

Vas pa lahko doleti v primeru, da morate študenta zaposliti, poleg kazni še plačilo prispevkov in davkov za nazaj ter tudi izplačilo razlike v plači – če je prejemal kot študent nižje plačilo, kot je predvideno plačilo za redno zaposlenega delavca na takšnem delovnem mestu.

Pomembno je tudi, da študent vloži tožbo pravočasno. Če še vedno dela pri vas, lahko kadarkoli vloži zahtevo za varstvo pravic in zahteva sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec ima osem dni časa za odgovor, nato pa lahko študent v 30 dneh vloži na sodišče zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Če ste s študentom pretrgali sodelovanje, ima 30 dni časa, da vloži tožbo brez predhodnega poziva za vzpostavitev delovnega razmerja.

Elementi delovnega razmerja

Gregorc je udeležencem še enkrat predstavil vse elemente delovnega razmerja:

1. Prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces: opravljanje dela je vezano na delovni čas, ki ga določi delodajalec, v kraju, ki ga predvidi, in na način, kako se izvaja delovni proces.

2. Plačilo za delo: je sicer delodajalčeva temeljna obveznost.

3. Osebno opravljanje dela: eden pomembnejših elementov, od katerega je odvisno, ali gre za obstoj delovnega razmerja ali ne. Če delavec dela ne opravlja sam, osebno, temveč to delo opravljajo drugi (pri njem zaposleni) delavci, občasno pa tudi sam osebno, v takem primeru ne gre za obstoj delovnega razmerja.

4. Nepretrgano opravljanje dela: eden ključnih elementov, ko se pokaže, ali gre za delovno razmerje ali ne. A pozor – to ne pomeni, da mora delavec delati osemurni delovnik. Stališče sodišč in inšpektorjev je, da če espe dela denimo tudi le enkrat na teden, nepretrgano, lahko ob drugih elementih delovnega razmerja gre tudi za delo s skrajšanim ali polovičnim delovnim časom.

5. Delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca: eden ključnih elementov, ki kaže podrejenost delavca delodajalcu in na podlagi katerega sodišče odloča, ali gre za obstoj delovnega razmerja.
Z mini reformo še več sporov na sodiščih?

Kot je še spomnil Gregorc, se ob morebitnem sporu domneva, da delovno razmerje obstaja. V praksi torej zadošča, da gre posameznik na sodišče, zatrjuje, da delovno razmerje obstaja, dokazuje obstoj elementov delovnega razmerja, delodajalec pa mora potem izkazati, da ta domneva ne drži. »Spremembe, ki se pripravljajo, bodo šle še korak naprej v korist delavcu, saj naj bi se celotno dokazno breme preneslo na delodajalca,« trdi Gregorc. Torej bo podobno kot pri mobingu. »Delavec bo moral zgolj zatrditi, da je bil zaposlen, potem pa bo moral delodajalec izkazovati glede elementov delovnega razmerja,« še pravi Gregorc, ki ocenjuje, da se lahko zaradi tega število zahtevkov in kompleksnost takšnih sporov še poveča.

VIR: Finance

Ni komentarjev:

Objava komentarja