četrtek, 08. december 2016

Obdavčitev poslovnih daril

Preden naročite darila, morate vedeti, kakšna je obdavčitev daril poslovnim partnerjem in kdaj se pri zaposlenih štejejo za obdavčljiv dohodek.

1. Obdarovanje zaposlenih in njihovih družinskih članov

Skoraj vsa darila v naravi ali v denarju, ki jih podjetje podari svojemu zaposlenemu, se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) štejejo za obdavčljiv dohodek zaposlenega. Darilo, ki ga podjetje podari svojemu zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu, se šteje za boniteto in se kot tako obdavči kot dohodek iz zaposlitve. Boniteta se obračuna ne glede na to, za kakšno obliko delovnega razmerja gre in ne glede na obliko darila – ali gre za proizvod, storitev ali ugodnost v naravi.

Izjema so darila oziroma bonitete, ki jih delodajalec občasno podari svojemu zaposlenemu, ki je v rednem delovnem razmerju, če njihova vrednost v enem mesecu ne preseže 13 evrov.

Izjema so tudi darila, ki jih delodajalec v decembru podari otroku delojemalca, staremu do 15. let. Vrednost darila se ne všteva v davčno osnovo, če ta ne presega 42 evrov, ne glede na to, ali je darilo dano v naravi ali v denarju.

Tako dana darila so za podjetje davčno priznani odhodek.
Zaposleni lahko dobijo od delodajalca darilo do vrednosti 13 evrov.

2. Obdarovanje drugih fizičnih oseb


Če podjetje obdari katerokoli drugo fizično osebo, ki z njim ni v delovnem razmerju oziroma pri tem ne gre za dohodek iz zaposlitve, kmetijske, gozdarske ali druge dejavnosti, iz premoženja ali iz kapitala, se v davčno osnovo ne štejejo posamezna darila, ki ne presegajo 42 evrov oziroma skupna vrednost večih daril, ki v enem davčnem letu od istega darovalca na presega 84 evrov.

Če darilo presega zgoraj omenjene številke, mora pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo kot plačnik davka v skladu z zakonodajo izračunati in plačati akontacijo dohodnine za obdarjenca v višini 25 odstotkov.

Prav tako niso obdavčenega darila, ki jih fizična oseba prejme pri nakupu blaga ali storitev v obliki priložnostnega prejema dodatnega blaga ali storitve, vendar le v primeru, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji.

3. Obdarovanja, ki nimajo lastnosti darila

T. i. darila poslovnim partnerjem in pogostitve, se davčno obravnavajo kot reprezentanca. V skladu z Zakonom od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se strošek reprezentance šteje v davčno priznan odhodek v višini 50 odstotkov.

4. Darila malih vrednosti

Hkrati moramo biti pozorni še na obdavčitev po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se namreč ne šteje blago:
  • ki je bilo nabavljeno za brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če je dano v taki količini in obliki, da ga ti ne morejo prodati naprej;
  • dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti, če se daje le občasno in ne istim osebam. Za darila manjše vrednosti se štejejo darila v vrednosti do 20 evrov.
Pri darilih male vrednosti ne sme biti protidobave blaga ali storitve od prejemnika darila, vrednost je omejena na 20 evrov, darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti prejemnika, občasno in ne vedno istim osebam. Na Finančni upravi RS pravijo, da davčni zavezanec v tem primeru ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi uveljavil odbitek DDV. Priporočajo pa, da davčni zavezanec o danih darilih vodi evidenco.

VIR: www.data.si

Ni komentarjev:

Objavite komentar