Vas zanimajo nepovratna sredstva?

V letu 2019 za investicije podjetij javni razpisi, ki nudijo nepovratna sredstva in subvencije, namenjajo nekaj čez 300 mio EUR. Večina javnih razpisov in povabil je že odprtih, ostali pa nas še čakajo. Vas zanima za kakšne projekte je še letos možno dobiti nepovratna sredstva in subvencije? 

Nepovratna sredstva in subvencije do konca leta

Do konca leta 2019 pričakujemo poleg že objavljenih javnih razpisov še nov sveženj. Nudili bodo nepovratna sredstva oziroma subvencije v skupni vrednosti več kot 50 mio EUR. Nepovratna sredstva in subvencije bodo večinoma namenjena za MSP-je na področju spodbujanja konkurenčnosti podjetij, krepitev izvoza ter turizma. 

Nepovratna sredstva in subvencije, ki so že na voljo:

V marcu je bil odprt javni razpis Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) - P1 PLUS, ki MSP-jem glede na starost, dejavnost in razvojno usmerjenost nudi bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Obrestna mere se giblje od 0,65 do 1,15% (6-mesečni EURIBOR). Garancija Sklada znaša od 60-80%. Ročnost kredita je od 1,5 do 5 let za obratna sredstva oziroma 1,5 do 10 let za investicije. V letošnjem letu so bili sicer predvideni še 3 prijavni roki, vendar so bila sredstva predčasno porabljena.

SPS razpisuje tudi Mikrokredite na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo in na obmejnih problemskih območjih- P7R. Kredit v višini od 5.000 do 25.000 EUR, s fiksno obrestno mero 1,1% in ročnostjo do 60 mesecev je mogoče pridobiti tako za osnovna kakor tudi za obratna sredstva.

Pri SID banki so na voljo različni razvojno-spodbujevalni programi (posojilni skladi). Namenjeni so financiranju naložb (osnovna sredstva) in obratnih sredstev (material, trgovsko blago, stroški plač ipd.) tako za MSP kakor tudi za velika podjetja. Posebni posojilni skladi so namenjeni izključno investicijam na področju turizma, lesarstva ter raziskav in razvoja. Obrestna mera, ročnost ter moratorij se določi na podlagi bonitetne ocene in zavarovanja, ki ga ponudi prijavitelj. Na katerega koli izmed produktov SID banke se lahko prijavite kadarkoli, do zaprtja javnega razpisa.

Za investicije v lesarstvu je odprt razpis P4L 2019 – Spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov 2.0. Nepovratna sredstva so na voljo za upravičene stroške nakupa osnovnih sredstev (nova strojna oprema in stroji), storitev zunanjih izvajalcev (prevoz in montaža) in dela (plače). Razpis je namenjen izključno podjetjem s sedežem v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Nepovratna sredstva se dodelijo v višini do 45% upravičenih stroškov investicije oziroma od 250.000 do največ 2.500.000 EUR.
 

Vavčerski sistem

SPS je v letu 2019 uvedel nov produkt – vavčerski sistem. Slednji omogoča MSP-jem bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih krepijo svojo konkurenčnost in kompetence. MSP-ji lahko preko vavčerjev hitro in enostavno pridobijo nepovratna sredstva v višini 60% upravičenih stroškov oziroma najmanj 500 in največ 9.999 EUR za posamezni vavčer. Skupna višina vavčerjev (nepovratna sredstva), ki jih podjetje lahko koristi v enem letu je 30.000 EUR.

Eko sklad ima odprte različne pozive za ugodno financiranje investicij, ki zadevajo energetske sanacije. Slednji vključujejo različne ukrepe, ki omogočijo prihranke energije, kot na primer: izolacija sten, tal in stropa, zamenjava oken, vrat, načina ogrevanja, elektromotorjev, sistemov odpadne toplote ipd. Za investicije so namenjena nepovratna sredstva v višini do 20% upravičenih stroškov in subvencije obrestne mere (krediti) do 80% upravičenih stroškov.

Nepovratna sredstva za raziskave in razvoj

Na področju raziskav in razvoja je trenutno še vedno odprt javni razpis RRI 2. Podjetjem omogoča, da samostojno ali v konzorciju prejmejo nepovratna sredstva v višini od 100.000 do 300.000 EUR. Glavni namen je financiranje razvojnih projektov v fazi prototipov, katerih razvoj bo z razpisom hitreje zaključen. Končni rezultat je nov produkt, proces ali storitev. Nepovratna sredstva predstavljajo do 45% upravičenih stroškov projektov v trajanju do 2 let.

Kakor vsako leto je odprt tudi javni razpis EUREKA. Podjetja za razvoj novih produktov, storitev, procesov pridobijo nepovratna sredstva v višini do 100.000 EUR letno oziroma do 300.000 EUR v treh letih. Podjetja se morajo povezati vsaj z enim tujim partnerjem, ki se enako prijavi v svoji državi s skupnim projektom. Prijavitelja morata tako najkasneje po zaključku projekta rezultat le-tega spraviti na trg.

Javni razpis Spodbujanje procesnih izboljšav omogoča sofinanciranje stroškov svetovalnih storitev, ki jih podjetjem zagotovijo zunanji izvajalci v zvezi z uvajanjem izboljšav poslovnih procesov v podjetjih. Za upravičene stroške (stroški zunanjih izvajalcev) je mogoče pridobiti nepovratna sredstva v višini do največ 20.000 EUR oz. 50% sofinanciranje. 

Do 2022 je možno oddati prijavo na javne razpise in pozive SPIRIT Slovenija in pridobiti:

• nepovratna sredstva v višini do 30.000 EUR (oziroma 70% sofinanciranje) za vzpostavitev in nadgradnjo elektronskega poslovanja s tujimi trgi. Upravičeni stroški obsegajo elektronsko izmenjavo med partnerji, digitalizacijo nastopov na sejmih, spletne strani za tuje trge, spletne trgovine, produktno-prodajne videe, krepitev kompetenc – usposabljanja, slednja je tudi obvezna aktivnost.
• nepovratna sredstva v višini do 13.137 EUR za sofinanciranje individualnih nastopov na mednarodnih sejmih v tujini.
• nepovratna sredstva v višini do 250.000 EUR (oziroma 50% sofinanciranje) za vzpostavitev partnerstva med 3 MSP-ji. Javni razpis »Spodbujanje partnerstev za učinkovitejši nastop na tujih trgih« podpira podjetja, ki želijo svoje poslovanje razširiti na tuje trge ali želijo širiti obstoječe dejavnosti na tujih trgih.
• nepovratna sredstva v višini od 30.000 do 100.000 EUR oziroma do 75% sofinanciranje upravičenih stroškov po javnem razpisu Krepitev trženja blagovnih znamk na tujih trgih prek Showroomov.

Napovedana nepovratna sredstva in subvencije
 
Za mlada podjetja (MSP mlajša od 18 mesecev), ki imajo sedež na problemskem območju Pokolpja, občin Hrastnik, Radeče, Trbovlje ter obmejnih problemskih območjih, se jeseni 2019 pričakuje odprtje posebnega javnega razpisa. Za sofinanciranje zagona poslovanja bo mogoče pridobiti nepovratna sredstva oziroma subvencije v višini od 20.000 do 40.000 EUR.

Tudi za energetske sanacije v turizmu je napovedan javni razpis. Namen slednjega bo spodbujanje ukrepov za rabo obnovljivih virov energije ter zmanjšanje rabe energije in snovno učinkovitost. V kolikor ste MSP s področja turizma, s sedežem oziroma poslovno enoto na upravičenem območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija ter obmejnem problemskem območju Kohezijske regije Zahodna Slovenija, lahko pridobite do 70% sofinanciranje (nepovratna sredstva), vendar največ do 200.000 EUR.

Ponovno se napoveduje razpis Integralni turistični produkti. Nepovratna sredstva v višini do 200.000 EUR (70% sofinanciranje) bodo namenjena za spodbujanje marketinške aktivnosti za promocijo inovativnih integralnih turističnih produktov. S tem bodo izboljšani pogoji za lažji prodor na tuje trge ter s tem povečanje število nočitev tujih turistov v Slovenijo.

Namen javnega razpisa Digitalna transformacija podjetij bo spodbuditi podjetja k celostni digitalni transformaciji poslovnih procesov, izdelkov in storitev. Razpis prinaša novost, in sicer uvedbo funkcije informacijskega managerja. Upravičeni bodo stroški v strojno in programsko računalniško opremo. Nepovratna sredstva so predvidena v višini do 100.000 EUR na podjetje.

Vir: www.data.si

Vodenje pisarne

Vodenje pisarne je delo, ki zahteva strokovno, organizirano in izkušeno osebo, saj mora ta urejati tako administrativne zahteve podjetja kot tudi psihologijo ljudi. Zahteva tudi raznovrstna znanja in izkušnje – od pravnih, računalniških znanj, slovnice in jezika, računovodstva do poznavanje ekonomike. 

 

Vodenje pisarne zahteva odlične komunikacijske veščine

Natančnost in doslednost se pokaže v komunikacijskih veščinah dobre in zanesljive vodje pisarne. Pomembno je, da spodbudite zaupanje v nekomu, ki skuša rešiti svoj problem, in to je lahko s strani Vašega nadrejenega ali s strani strank.

Vodenje pisarne je v svoji osnovi upravljanje s časom…
Vodenje pisarne pomeni ne samo upravljanje lastnega časa ampak tudi upravljanje časa nekoga drugega. Pomemben element tega je tudi poznavanje strategij delegiranja del in opravil. Verjamete ali ne to je dejansko znanost in veliko je bilo že napisanega o tem. Dobro se je podučiti o različnih strategijah upravljanja s časom. 

Vodenje pisarne in poznavanje podjetja za katerega delate

Poznavanje lastnega podjetja in trga na katerem podjetje posluje je izjemnega pomena za vodenje pisarne. Kot vodja pisarne je ključno, da sprašujete kaj se dogaja in da se hitro učite. Pomembno je, da čimprej prav Vi postanete vir teh informacij za kogarkoli v podjetju. 

Dodatne karakteristike, ki vas odlikujejo če ste vodja pisarne…

Vsekakor Vas bo delodajalec ali stranka seznanil z zahtevami in pričakovanji, ki jih bi imel od Vas, vendar so klub temu karakteristike, ki jih lahko pričakuje v primeru opravljanja takšnega dela. Med drugim – bodite zaupanja vredni, kultivirajte dobro sposobnost odločanja, zelo pomembno je delovanje znotraj tima.

 

Vir: www.data.si

Kazni za tiste, ki niso vpisani v Register dejanskih lastnikov

Finančna uprava Republike Slovenije je pričela izrakat kazni, ki jih prejemajo podjetje zaradi nevpisa podatkov v Register dejanskih lastnikov.

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) določa obveznost vpisa v Register dejanskih lastnikov. Če ne boste vpisali podatkov v register, vas lahko doletijo visoke kazni. Kazni so lahko izrečene tudi v višini nekaj tisoč evrov. 

 

Kaj je register dejanskih lastnikov?

Register dejanskih lastnikov je register, v katerem se zbirajo natančni in posodobljeni podatki o dejanskih lastnikih. Register se vzpostavi z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.

Register dejanskih lastnikov vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Kdo se šteje za dejanskega lastnika?

Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

Dejanske lastnike morajo v RDL vpisati pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, razen spodaj navedenih izjem, ter tuji skladi, tuje ustanove ali podobni subjekti tujega prava, ki sprejemajo in upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za določen namen in iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Republiki Sloveniji.
Podatkov o dejanskih lastnikih v RDL ne vpišejo:

• samostojni podjetniki (s.p.),
• enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), kjer je ista fizična oseba lastnik in edini direktor te družbe (če je direktorjev več ali če je edini družbenik pravna oseba, ta izjema ne velja!),
• posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost (zasebni športni delavci, zasebni zdravstveni delavci, zasebni zdravniki, odvetniki, notarji, samostojni novinarji, samozaposleni v kulturi, ribiči itd.),
• neposredni in posredni proračunski uporabniki. 

 

Kazni, ki vas lahko doletijo!

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je v letošnjem letu pospešeno začela pošiljati opozorila. Sprva vas o dolžnosti vpisa v Register dejanskih lastnikov le obvestijo. V primeru, da obvestilo spregledate ali vpisa v register ne opravite, vam bo izrečena kazen.

 

Vir:www.data.si

Brezpapirnato poslovanje?

Gore papirja so realnost poslovanja računovodskih servisov. Razlogov je več, med njimi tudi dejstvo, da danes večina dokumentov med podjetji še vedno potuje v papirnati obliki. Ne pomaga niti to, da računovodstva ponavadi hranijo dokumentacijo še za svoje stranke. 

 

Posledično se težave in slabe prakse, s katerimi se soočajo podjetja, prenašajo tudi na računovodske servise. Gre za:

• slabšo sledljivost dokumentov,
• zamudno iskanje dokumentacije,
• usklajevanje internih oznak,
• prelaganje odgovornosti,
• slabo varnost,
• dolge roke za izvedbo likvidacijskega postopka,
• obvezno prisotnost na delovnem mestu,
• ipd.

Večina računovodskih servisov in podjetji še vedno tradicionalno uporablja registratorje oz. fascikle. Nakup in arhiviranje fasciklov pa je nezanemarljiv strošek in kljub skrbnemu načrtovanju lahko zmanjka prostora na policah.

A ker je hranjenje dokumentacije v originalni obliki in prenos v elektronsko obliko v določeni meri tudi zakonsko opredeljen, okorel in neprilagojen majhnim podjetjem, se boj za spremembe zdi izgubljen.

Z brezpapirnim poslovanjem se izognemo kopičenju dokumentacije, pretiranem tiskanju in ponovnem skeniranju, zagotovimo pa tudi jasno sledljivost nad kreiranjem, vpogledi in popravki dokumentov.

Digitalizacija torej pomeni izboljšanje delovnih procesov, hkrati pa tudi spremljanje dokumenta skozi njegov celoten življenjski cikel, od nastanka in zajema, pa do potrjevanja in (dolgoročne) hrambe. 

Čas je da začnemo razmišljati o tem, da fascikle pospravimo enkrat za vselej.

Vir: accbox.si

Programi za izdajanje računov

Popularni Microsoft Office orodji Word in Excell sta še vedno velikokrat prva in edina izbira podjetnika za izstavljanje računov. Mnogi pravijo, da sta darilo in prekletstvo podjetništvu. Nedvomno gre za eni najbolj razširjenih programskih oprem in prav njuna razširjenost je vir marsikaterih tegob, s katerimi se podjetniki srečujejo.

Word in Excel vsi poznamo in vsem sta nam domača – in ravno to je najpogostejši razlog, da sta tudi avtomatična odločitev za večino podjetnikov, ki želijo izdati račun, poslati dopis, voditi bazo svojih strank in beležiti dogovore z njimi.

A ker to omogočata, to še ne pomeni, da sta za ta namen tudi najprimernejši orodji. Pogosto velja prav nasprotno. Obe orodji bi namreč lahko povzeli z opisom “z njima je mogoče narediti vse, ampak nič odlično”.

V svoji navdušenosti nad tem “kaj vse se lahko z njima naredi”, pogosto ne opazimo, koliko časa nam za to delo porabita. Kar je nenazadnje logično, saj orodji nista optimizirani za vse naloge, ki jim jih naprtimo. Švicarski nož je super, a strinjamo se, da za podiranje dreves, operacije slepiča in popolno narezan pršut pač ni najboljše orodje. 

 

Največje pomanjkljivosti pri uporabi orodij Word in Excel za izdajo računov
 

Pošljete račun z napako

Kako izgleda proces izdaje računa v Wordu? Na računalniku poiščete zadnji račun, mu popravite nekaj detajlov, kliknete “Shrani kot…” in izberete kam bi ga želeli shraniti, nato pa ga pošljete stranki. Kaj pa se zgodi, če ste določen podatek pozabili popraviti? Datum, številko računa, dimenzijo izdelka, naziv stranke, morda celo ceno? Vsako napako se da popraviti, a to je čas, ki ga dobesedno vržete stran. Do tega namreč ne bi prišlo, če bi uporabljali primernejšo rešitev za izdajo računov.

Izguba dokumetov

Izguba dokumenta v primeru dela z Word in Excel datotekami ni vprašanje “če”, ampak “kdaj”. Vsi smo prepričani, da je naš sistem poimenovanja datotek in shranjevanja na skupni disk odporen za vse vrste napak. Dokler do njih ne pride in dokument se (z napako v imenu) izgubi v neznani mapi. Ali pa odpove kar celoten disk.

Več ljudi, kot je v stiku z dokumenti, hitreje bo do tega prišlo. Morda ste ga že poslali stranki, in ga lahko najdete med poslanimi sporočili v elektronski pošti? Mogoče, ampak na ta način boste težko kogarkoli prepričali, da imate “dokumentacijo pod kontrolo”.

Nezanesljiva poročila

Excel najpogosteje ni povezan z drugimi podpornimi sistemi in tako zahteva ročen vnos podatkov. Kadarkoli jih vpisujete ročno, je to priložnost, da pride do napak. In do njih bo sigurno prišlo.

V primeru, da do napake pride, je pomembno, da jo lahko hitro in učinkovito odpravite. To pomeni, da se popravi zgolj na enem mestu, sprememba pa je takoj vidna v vseh poročilih. To v primeru večih Excel datotek ni mogoče.
 

Izdaja računov vzame preveč časa

Proces izdaje računov ne bi smelo biti opravilo, ki vzame toliko časa, da ga morate posebej planirati in najti čas zanj. Če to dovolimo, se oblikuje še ostrejša ločnica med opravljanjem bistvenega poslanstva podjetja (reševanje težav strank) in vodenjem organizacije (administracija, kadrovanje, ipd.).

Uporaba namenske rešitve za izdajo računov

Na srečo obstajajo rešitve v izogib številnim pastem, ki jih prinaša “zloraba” neprimernih orodij. S strukturiranimi obrazci, kontrolami vrednosti, šifranti, ipd. zagotavljajo, da do napak pri izdaji računov ne prihaja.

Vir: www.accbox.net

Subvencije za zaposlitev mladih

Delodajalcem so na razpolago subvencije za zaposlitev mladih. Gre torej za zaposlitev brezposelnih, mlajših od 30 let, prijavljeni v evidenco brezposelnih, ki so uspešno zaključili usposabljanje v okviru inovativnih projektov za zaposlovanje po izboru ministrstva za delo. 

Za obdobje 2019-2021 je v okviru javnega povabila na voljo dobrih 1,415 milijona EUR. Financiran pa je s strani EU (80%) in RS (20%). Subvencije za zaposlitev mladih se bodo podeljevale v razmerju 47% osebam s stalnim prebivališčem v kohezijski regiji vzhodna Slovenija in 53% za tiste iz zahodne Slovenije.

S kandidati je potrebno skleniti delovno razmerje za najmanj 12 mesecev. Z namenom, da tudi ohranijo zaposlitev po izteku subvencije za zaposlitev mladih. Zaposlitev mora biti za polni delovni čas (40 ur/teden). V primeru zaposlitve invalida pa tudi za krajši delovni čas, ki ne sme biti krajši od 20 ur/teden.

Preden delodajalec odda ponudbo na javno povabilo za subvencije za zaposlitev mladih mora predložiti t.i. »Sporočilo o prostem delovnem mestu« (obrazec PDM-1).

Kakšni pogoje mora izpolnjevati delodajalec za koriščenje subvencije za zaposlitev mladih?

Delodajalec je lahko pravna ali fizična oseba, ki je že vsaj 12 mesecev vpisana v poslovni register. Imeti mora vsaj enega zaposlenega v zadnjih treh mesecih ali gre za samozaposlenega delodajalca. Od izbrane osebe morate tudi pridobiti potrdilo o udeležbi na usposabljanju, ki ni starejše od 60 dni. Delodajalci, ki želijo pridobiti subvencije za zaposlitev mladih ne smejo imeti ne-poravnanih obveznosti do FURS-a.

Poleg omenjenega mora delodajalec za pridobitev subvencije za zaposlitev mladih izpolnjevati tudi spodnje pogoje:

• imeti v RS odprt transakcijski račun
• je zaposlitev predvidel v okviru registrirane ali s predpisom oziroma z aktom o ustanoviti določene dejavnosti, za katero ima tudi vse z zakonom predpisane listine o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti in možnost zaposlovanja v teh dejavnostih
• ni zmanjševal števila zaposlenih, razen iz dopustnih razlogov, oziroma je zaposlene osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje iz drugih razlogov, nadomestil z novimi zaposlitvami
• z brezposelno osebo, ki jo namerava zaposliti, v zadnjih 12 mesecih pred oddajo ponudbe ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi
• ni z Zavodom za zaposlovanje RS povezana oseba
• zadnjih 12 mesecih pred oddajo ponudbe ni kršil pogodbenih obveznosti pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, ki se nanašajo na vsebino programa ali nenamensko porabo sredstev
• ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije
• ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji vključno do zadnjega dne meseca pred datumom oddaje ponudbe
• je v zadnjih 6 mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja
• po pravilu »de minimis« v enotnem podjetju ne bo presegel skupaj 200.000,00 EUR prejetih javnih sredstev (oziroma 100.000,00 EUR za podjetja v komercialnem cestnem tovornem prevozu) v obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči
• sledi postopku izbire kandidata na prosto delovno mesto pred oddajo ponudbe na javno povabilo
• mu po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ni bila pravnomočno izrečena globa za prekršek iz pete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona
• sledil dodatnim pogojem za delodajalce z že oddano ponudbo in finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, za tiste ki so upravičeni do dodelitve subvencij za zaposlitev več oseb v višini 30.000,00 EUR ali več

Vir: www.data.si

Zakaj skleniti najemno pogodbo v notarski obliki?

Ko se sklepa najemna pogodba, najemodajalec v večini primerov ne pozna najemnika. Ali je najemnik resni in odgovorni plačnik, najemodajalec ob sklepanju pogodbe težko presodi. Lahko se zgodi, da je najemnik na začetku resni plačnik, vendar kasneje zaradi nepredvidenega finančnega problema, slednji ni več zmožen plačila najemnine. Zaradi takih zadev je vsekakor priporočljiva sklenitev najemne pogodbe v izvršljivem notarskem zapisu, saj se na takšen način najemodajalci zavarujejo ob morebitnem neplačilu najemnine. 

 

In zakaj je ta oblika boljša za najemodajalca?

Neposredno izvršljiv notarski zapis je pravni institut za zaščito pred dolžniki.

Najemna pogodba, ki je sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, omogoča najemodajalcu, da uveljavlja obveznosti iz naslova najema neposredno v izvršilnem postopku. V kolikor najemna pogodba ni sklenjena v tej obliki, najemodajalca zagotovo čaka daljša pot. Ta bo namreč moral predhodno sprožiti postopek, v katerem bo moral šele dokazati svojo pravico iz najemnega razmerja. V tem sodnem postopku pa mora še seveda uspeti ter pridobiti izvršilni naslov.

Z izvršilnim notarskim zapisom najemodajalec prihrani na času (dolgotrajnost sodnih postopkov), stroških (sodni) pa tudi na stresu. Predvsem podjetnikom je najemnina, ki jo prejema od oddajanja poslovnih prostorov v najem, pomemben vir prihodkov. Z njimi podjetnik financira svoje obstoječe kratkoročne ali dolgoročne obveznosti. Zato je vsekakor priporočljivo, da podjetniki sklepajo najemno pogodbo v izvršljivem notarskem zapisu.

Torej, v kolikor najemna pogodba ni sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, najemodajalec nikakor ne more na enostaven in hiter način rešiti situacije. Lahko se “zatakne” ne samo pri plačevanju najemnine (denarna obveznost), temveč tudi pri vrnitvi oddanih poslovnih prostorov/ stanovanja nazaj v svojo posest (nedenarna obveznost).

Kaj takšna najemna pogodba zagotavlja?

Z najemno pogodbo v obliki neposredne izvršljivosti se zagotovijo vse najemnikove obveznosti, ki izvirajo iz najemnega razmerja. Poleg obveznosti najemnine, spada tudi obveznost najemnika vrniti predmet najema ob prenehanju najemnega razmerja.

Najemna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa zagotavlja najemodajalcu, da lahko po tistem, ko odstopi od najemne pogodbe zaradi hujših kršitev najemnika, da začne izvršbo.

 

Vir: www.data.si