četrtek, 14. marec 2019

Zmote in resnica o jubilejnih nagradah

Ena najpogostejših zmot, ki velja med delavci, je ta, da je jubilejna nagrada, po določenem času, pravica vsakega delavca. V resnici pa temu ni tako. Pravica do jubilejne nagrade ni določena z zakonom. Pogoji in višina za izplačilo jubilejne nagrade se določijo s podzakonskimi akti, torej s kolektivno pogodbo, internim aktom delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi. Jubilejna nagrada torej ni pravica vsakega delavca že po samem zakonu. 
Jubilejne nagrade pripadajo torej le zaposlenim pri delodajalcih, ki jih zavezuje kolektivna pogodba, ki določa izplačilo jubilejnih nagrad, ali pa, ki so sami sprejeli interni akt, ki ureja izplačilo jubilejnih nagrad.

Prav tako je zmotno prepričanje, da jubilejne nagrade delavcem vedno pripadajo na skupno delovno dobo. Temu v resnici ni vedno tako. Delavcu pripada jubilejna nagrada na skupno delovno dobo, če je tako izrecno odločeno v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, ali v internem aktu delodajalca. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, lahko izplačilo jubilejne nagrade s svojim pravilnikom veže tudi le na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Delodajalec lahko določi tudi, da je pogoj za izplačilo jubilejne nagrade za skupno delovno dobo, določeno število let zaposlitve pri njem. Tako bodo delavci sicer dobili jubilejno nagrado za skupno delovno dobo. Vendar le v primeru, če bodo določeno število let zaposleni pri zadnjem delodajalcu.
 
Vir: www.data.si

Ni komentarjev:

Objavite komentar