ponedeljek, 31. julij 2017

Davčni fokus: Vnaprejšnji cenovni sporazum in zavezujoča informacija

Vnaprejšnji cenovni sporazum oziroma APA sporazum je dogovor med davčnim zavezancem in davčnim organom, s katerim se določijo merila za določanje transfernih cen med povezanimi podjetji. Metoda zavezujoče informacije pa podjetjem olajša načrtovanje letnih davčnih obveznosti.

 Vnaprejšnji cenovni sporazum (angl. advance pricing agreement; APA sporazum) in zavezujoča informacija (angl. advance ruling) sta instituta, ki podjetjem olajšata sodelovanje z davčnimi organi. Na ta način se lahko izognejo globam in nepredvidenim davčnim obveznostim. APA sporazum je institut, ki ga je uvedla novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) v 14.a členu. Zavezujoča informacija je vsebovana v 14. členu ZDavP-2 in je bila v veljavi že prej.

APA sporazum

Gre za dogovor med podjetjem in davčnim organom (FURS), s katerim se določijo metodologija, predpostavke in druga merila za določanje transfernih cen med povezanimi podjetji. V praksi to pomeni, da se podjetja z davčnimi organi dogovorijo, na kakšen način bodo določane cene med povezanimi podjetji, s čimer se izognejo globi zaradi napačno določenih transfernih cen.
Davčni zavezanec lahko zaprosi za sklenitev enostranskega, dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma. Dvostranski APA sporazum temelji na skupnem dogovoru pristojnih organov po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki omogoča tako dogovarjanje, večstranski APA sporazum pa na skupnih dogovorih pristojnih organov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki omogočajo tako dogovarjanje.


Pogoji za sklenitev APA sporazuma so našteti v 14.b členu ZDavP-2:
  • razgovor davčnega organa z davčnim zavezancem, preden ta vloži vlogo,
  • sodelovanje davčnega zavezanca med celotnim postopkom,
  • transakcija, ki je predmet APA sporazuma, mora imeti ekonomsko vsebino in resen namen izvedbe,
  • transakcija, ki je predmet sporazuma, mora imeti po sklenitvi sporazuma zagotovljeno primerno časovno obdobje trajanja oziroma ne gre za transakcijo, ki je po sklenitvi APA sporazuma pred svojim iztekom,
  • soglasje davčnega zavezanca in davčnega organa o vsebini APA sporazuma.
Davčni zavezanec mora nato enkrat letno poročati davčnemu organu o veljavnosti dogovorjenih kritičnih predpostavk in o vsaki prilagoditvi sporazuma (14.c člen ZDavP-2). O vseh spremembah, ki niso skladne z merili, določenimi v APA sporazumu, mora davčni zavezanec davčni organ obvestiti najkasneje v roku 30 dni.

APA sporazum lahko preneha:
  • kot je določeno v samem sporazumu,
  • s potekom časa, za katerega je bil sklenjen,
  • če davčni zavezanec ne poroča o izvajanju sporazuma,
  • če se bistveno spremenijo pogoji, ki vplivajo na primernost izbrane metodologije za določitev transferne cene, in se sporazum ne spremeni.

Zavezujoča informacija

Namen zavezujoče informacije je, da se zavezancem za davek (ne le davčnim zavezancem) ponudi možnost, da vnaprej pridobijo informacijo o bodoči davčni obveznosti. Zavezanec za davek lahko od generalnega finančnega urada zahteva, da izda pisno obvestilo o tem, kako bodo obravnavane njegove nameravane transakcije oziroma nameravani poslovni dogodki (nameravane aktivnosti). To obvestilo je t. i. zavezujoča informacija, ki zavezuje davčni organ, da bo davčna obveznost znašala toliko, kot je znašala ocena. Zavezujoča informacija ne zavezuje davčnega organa, če temelji na netočnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je zavezanec za davek navedel v vlogi, ali če aktivnost zavezanca za davek nima v vlogi navedene ekonomske vsebine. V tem primeru davčni organ zavezujočo informacijo prekliče. Davčni organ lahko izdano zavezujočo informacijo nadomesti, če naknadno ugotovi, da je pri njeni izdaji nepravilno uporabil materialno pravo, ali če je bila izdana v zvezi z nameravano aktivnostjo, ki je ponavljajoče narave oziroma v času preklica še ni dokončana.
Zavezujoča informacija ni zavezujoča, če se zavezanec za davek ne obnaša v skladu z napovedano davčno aktivnostjo.
Podjetje (zavezanec za davek), ki ga zanima ocena bodoče davčne obveznosti glede na bodoče poslovne dogodke, lahko vloži vlogo, ki mora vsebovati naslednje sestavine:
  • natančen opis nameravane aktivnosti (poslovni dogodki, transakcije, značilnosti, ipd.),
  • izjavo zavezanca za davek, če je bila ista aktivnost že kdaj predmet davčne napovedi, davčnega ali sodnega postopka,
  • dokumente kot podlago zatrjevanih transakcij (pogodbe, poslovni načrt ipd.),
  • navedbo kontaktne osebe.
VIR: mladipodjetnik.si 

Ni komentarjev:

Objava komentarja